Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Fizična odvisnost
Pomeni odvisnost od zdravila ali psihoaktivne snovi, ki se kaže kot stanje prilagoditve telesa na snov, z značilno abstinenčno krizo, ki se pojavi po prekinitvi jemanja snovi in povzroči zlasti hude telesne bolečine.
Hlepenje po drogi
Močna želja po določeni psihoaktivni snovi. Hlepenje po drogi je posledica spremembe delovanja možganov in porušenega kemičnega ravnovesja v telesu. Posameznik ugotovi, da z uporabo droge najlažje in najhitreje doseže stanje dobrega počutja, zato uživanje droge postane tako močno, da pri posameznici/posamezniku lahko povzroči stanje, ko le-ta izgubi kontrolo nad lastno voljo. Občutek hlepenje po drog se pojavlja in izginja. Lahko je šibek ali včasih zelo močan. Posameznica/posameznik težko upravlja z občutkom hlepenja. Pri vzpostavljanju abstinence je dolgoročno zelo pomembno učenje obvladovanja hlepenja. Za socialno delo je pomembno razumevanje tega pojava z vidika podpore ljudem, ne glede na to, ali so redni uporabniki drog ali pa želijo abstinirati. Govorimo o socialnem delu, ki sprejema ljudi, ki uživajo droge. Z vidika medicinske pomoči se včasih za zdravljenje simptomov odtegnitve uporabljajo nekatera zdravila. Temu pravimo farmakoterapija.
Odtegnitveni sindrom
Fiziološko in/ali duševno stanje, ki se pojavi po nenadni prekinitvi rabe določene psihoaktivne snovi. Za to stanje so značilne motnje v telesnem in duševnem delovanju.
Zasvojenost
Kulturni, družbeni in medicinski koncept opisovanja sprememb pri posamezniku, ki se zgodijo na telesni, duševni in socialni ravni in so posledica rednega, ponavljajočega, intenzivnega vnosa psihoaktivnih snovi v telo ali različnih rednih, ponavljajočih in intenzivnih človekovih vedenj. Najbolj avtoritaren model razlage zasvojenosti je medicinski, po katerem je zasvojenost stanje kemičnega neravnovesja možganov in naj bi jo obravnavali kot bolezen. Močan vpliv na razlago zasvojenosti ima psihiatrija, ki se osredotoča na prepoznavanje simptomov zasvojenosti in manj na razgaljanje vzrokov. Družbeno kritične študije obravnavajo zasvojenost kot kulturno in zgodovinsko specifičen koncept, ki je povezan z ideali samo-nadzora, avtonomije in produktivnosti. Razlage in oblike obravnave zasvojenosti so v medsebojnem razmerju – področje obravnave vpliva na definiranje problema.