Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
draga bralca
začetki uporabe te fraze izvirajo v letu 2005, s spletnega bloga Slepo črevo, kjer avtor tako pojasnjuje:
:**Zakaj stalno nagovarjas “draga bralca”?**
:Malo zato, da vadim pisanje dvojine, malo pa zato, ker to nekako odraza majhnost tegale bloga. V primerjavi z raznimi stranmi, ki imajo po tisoce obiskovalcev dnevno, je stevilka tukaj precej manjsa in “draga bralca” to malo zafrkljivo ponazori.
Raba se je kasneje razširila še na nekatere druge bloge, a nikoli tako konsistentno kot je frazo uporabljal Crni.
----
Podobno je Marcel Štefančič Jr. v uvodnem pozdravu Studia City govoril "spoštovana gospoda", a iz drugačnih vzgibov. Bivši predsednik Kučan in nadškof Rode sta se namreč nekoč izrekla, da gledata Studio City, zato jima v uvodu nameni pozdrav.
drek
blaga kletvica, izraz razočaranja, oznaka slabe kakovosti
Bolj pomembno: Temeljno počelo in temeljni element Teorije fekalij. Zapletena življenjska teorija, po kateri smo vsi drek in je drek vse. Tudi če bi se spraševali o vrstah dreka, bi kajkmalu ugotovili, da to nima smisla, kajti če je vse drek, so drek tudi vrste dreka in vse naše razmišljanje o tem. P.s.: Tudi to pisanje, vse črke, celo presledki so en navaden usran drek! Hmmm ...
Vse je drek - tudi ti si!
//Drek, pa taka veselica!//
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
drekec pekec
(mačji kašelj), malenkost, nepomembna in zanemarljiva stvar
Iztrebki (sploh (drek)/ec) običajno smrdijo in se zato večina obregne ob njih, ali jih vsaj opazi. Ker je v tem primeru drekca zelo malo, ga bo opazilo le malo ljudi in ne bo povzročil prevelikega razburjenja. To uporabimo, če hočemo kakšni stvari ali situaciji zmanjšati pomen.
Npr.:
1. Ta izpit je drekec pekec, z levo roko ga bom opravil.
2. Blogi so drekec pekec v primerjavi z uveljavljenimi mediji (Vir: [1])
3. Latinska varianta: DREKUS PEKUS
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
drek na palici
GLEJ TUDI DREK NA ŠPICI (pasjega, ob Ljubljanici)
a) Iz ribolova. Nekateri na palico ujamejo ribo, drugi čevelj, tretji nič, četrti drek (kar je še slabše kot nič).
b) Po moje tole izhaja iz rekla naših bivših bratskih republik "usrati motku" (motka = palica), kar pomeni, da boš poslej držal za usrano orodje (npr. pri motiki)
Ne, pravzaprav to izhaja iz budistične modrosti.
Vprašali so modreca, kaj je Buda?
Drek na palici, je odgovoril.
Če pa vprašaš Slovenca:
Kaj je to drek na palici?
Lahko odvrne:grenc na leseni nogi;D
Rek je bil v Ljubljani (v meščanskem okolju) znan že vsaj pred II. svetovno vojno, zato je - spričo socialno-kulturnih razmer tedanjega časa in okolja - skrajno malo verjetno, da bi bil "izposojenka" iz kakega drugega južnoslovanskega jezika. Ekspresivni reki z besedama "drek" in "palica" (ne nujno v povezavi) obstajajo v številnih jezikih.
DREK NA PALCI RAD GA JEM DOBER KOT MLEJK KO SN ŠOV PA SN PRŠ DOMOV PA SN REKO MAMI NAJ MI DA DREKOV POL SN PA KOZLOV PA SM JI REKO DA JE BIV...
drekobez
**drekobez** je tisti, ki beza po dreku. Tisti, ki meša drek, da smrdi. Višja stopnja drekobeza je takoimenovani (drekober).
Tudi drekobrož, to je tisti, ki broža po dreku. Izhaja iz besedne zveze "brožati po dreku", ki naslavlja početje, ki že tako težko ali neprijetno okoliščino z vztrajnimi poskusi popravljanja ali reševanja še dodatno oteži. Primer: Ne brožaj po dreku Janez, je kar je.
drekovec
To je žganje, narejeno iz dreka, pogosto kravjega, lahko je pa tudi drugega izvora. Pridelovali so ga v visokih, nedostopnih predelih dinarskega gorstva, prav tako pa tudi na Tolminskem.
V fašističnih in nacističnih koncentracijskih taboriščih so ga destilirali tudi iz človeškega dreka.
>gl. tudi (latrinovec)
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
dsng
Dojel/a sem; nisem glup/a!!!
To je ko ti nekdo neki na dolg razlaga kej čist normalnga
oz. tistega kar razumeš.
Npr.: Zobotrebec tanka je paličica iz lesa, ki je dolga 9 do 10 cm in ima profil kroga (če je izdelan s stružnico) - ali pa profil nedoločene koničaste oblike, kadar gre za ročno delo tradicionalnih proizvajalcev (v Sloveniji npr. Ribnica). Če je ročno izdelan je iz leskovine, strojno izdelani pa ponavadi iz bukve. Ta pripomoček je namenjen čiščenju ostankov hrane izza zob, oziroma čiščenju presredkov med zobmi. Je obvezen del servirnega pribora ob pogrinjku (sol, poper in zobotrebci).
Preprosto pa rečeš: to je tist s čimer si pucaš zobe.
In pol rečš dsng.
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
emšo
starost, leta
Kaj hočemo, emšo pač!
Včasih smo igral Dune celo noč, zdaj pa emšo nagaja.
Tudi jaz sem nedolgo tega študirala ob delu. Za moj emšo je bil to že kar napor.
Skoraj tri desetletja po vzkliku, da "mi nismo le številke, smo ljudje", so občanom v Jugoslaviji začeli dodeljevati enotne matične številke. Abotna kratica je hitro ponarodela. Ker prvih sedem številk izdaja občanovo starost (DDMMLLL), je postala sinonim za starost, pozabljivost, okornost ...
EMŠO v Sloveniji sicer ostaja, vendar ga je zaradi 'varstva osebnih podatkov' začela nadomeščati davčna številka. Posledice numerične identifikacije posameznika so najlepše predstavljene v literaturi in filmu (gl. James Bond - 007, Ujetnik - Number Six, Mi - D-503 ...).