Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
baktêrija
skupina enoceličnih prokariontskih mikroorganizmov s preprosto celično strukturo brez jedra. Praviloma so obdane z značilno grajeno celično steno in nekatere še s kapsulo. Posamezne celice so velike od 0,2 do 230 µm, večinoma od 1 do 10 µm. Po obliki so kroglaste (kok), paličaste (bacil), nitaste ali svedraste (spiril) in se nahajajo posamično, v parih, verižicah ali v skupkih. V naravnih okoljih žive prosto ali v simbiozi z drugimi organizmi. Nekatere vrste so patogene in povzročajo bolezni pri človeku, živalih ali rastlinah. Glede na uporabljeni vir energije so lahko kemotrofi (kemoorganotrofi ali kemolitotrofi) ali fototrofi, po viru ogljika organotrofi (heterotrofi ali avtotrofi), medtem ko so glede odvisnosti od kisika aerobi, mikroaerofili, anaerobi ali fakultativni anaerobi. Razmnožujejo se nespolno, običajno z delitvijo, nekatere tudi z brstenjem. Občasna izmenjava genetske snovi poteka s konjugacijo, transdukcijo ali transformacijo.
kemotróf
mikroorganizem, ki kot vir energije uporablja anorganske ali organske spojine
litotróf
organizem, ki za vir energije uporablja anorganske snovi
1. kemoavtotrof, kemotrof
2. mikrob, ki živi na kameninah
Methylo...
predpona pri imenih po Gramu negativnih, aerobnih bakterij, ki uporabljajo samo metan ali metanol kot vir ogljika in energije. Uvrščene so v rodova Methylómonas in Methylocóccus.
peptón
topna zmes proteaz, peptidov in aminokislin, ki so pomembna sestavina bakterijskih gojišč
Pseudómonas
psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H2 ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkav...