Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
a
1. ·; v, na
2. pri, k, ob, na, za
3. ob, za
4. ○
5. do
6. na, proti
7. na, za
8. ·
9. ·
10. ○
11. po (a por)
12. ○
13. na
14. po
15. na
Kibernetika
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, znanost o tem, kako ljudje, živali in stroji (v smislu organizacije sestavnih delov oz. ustroja) medsebojno komunicirajo in se nadzirajo oziroma regulirajo, znanost o vzorcih in organizaciji. Izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Razvijala se je v tesnem sovplivanju s sistemsko teorijo (ki je matematični ekvivalent kibernetike) in povezovala različne naravoslovne (empirične) in družbene znanstvene discipline, temeljna kibernetična načela opažamo (interpretiramo) v fizikalnem, biološkem, psihosocialnem svetu in kombinacijah omenjenih razsežnosti. Razvojne različice kibernetike v drugi polovici 20. stoletja: kibernetika prvega reda, kibernetika drugega reda, nekateri avtorji govorijo tudi o kibernetiki tretjega reda (in tudi četrtega reda). Ključni pojmi: krožna vzročnost, rekurzivnost, povratna zveza. Ključni avtorji: Norbert Wiener, Ross Ashby, Warren McCulloch, Arturo Rosenblueth, Gr...
Kóchovi postuláti
Po teh postulatih smemo priznati nekemu mikrobu vzročnost pri določeni bolezni samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. mikrob moramo najti pri vsakem primeru bolezni, ne pa tudi pri zdravih osebah; 2. treba ga je osamiti od bolnika v čisti kulturi; 3. treba ga je vcepiti zdravim občutljivim živalim, pri katerih mora povzročiti isto bolezen; 4. isti mikrob moramo znova osamiti iz okuženih živali.