Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
atakírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atakíranje (ȋ) neobč. naskakovati, napadati; koga/kaj ~ trdnjavo
správljati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; správljanje (á) koga/kaj ~ madež s preproge; poud. ~ otroke na svet |rojevati|; ~ plačane račune; ~ tehtnico iz ravnotežja; ~ zemljo na kup; poud. spravljati koga ob kaj ~ starše ob denar |ga zahtevati in porabljati|; spravljati koga z/s kom ~ očeta s sosedom; ~ sprte prijatelje správljati se -am se (á) knj. pog. ~ ~ domov odpravljati se, odhajati: poud. spravljati se na koga/kaj ~ ~ ~ nasprotnike |napadati|; poud. spravljati se nad koga/kaj ~ ~ ~ medveda |napadati, lotevati se ga|;
tôlči
tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo: poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|; tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|; tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|;
brez
[poudarjeno brèz-] predl. z rod. 1. lastn.lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve: izginiti ~ sledu2. vzročn.vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno: Vstopil je, ⚫ ~ da bi potrkal ne da bi potrkal: 3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
brúhati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúhanje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ kri; poud. bruhati na koga/kaj Strojnice ~ajo (ogenj) na sovražnika |streljajo|; ~ ~ nasprotnika ogenj |silovito ga napadati|; Ognjenik je začel ~; Ponesrečenec ~a
lotévati se
-am se nedov. -ajóč se, -áje se; lotévanje (ẹ́) koga/česa ~ ~ novih nalog; poud. ~a ~ ga spanec |Zaspan je|; ~ ~ nasprotnika |napadati ga|; Železa se ~a rja |Železo začenja rjaveti|;
navaljeváti
-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ skale na cesto; poud. navaljevati komu kaj Drug drugemu so navaljevali delo |nalagali|; poud. navaljevati na koga/kaj ~ drug na drugega in se prerekati |napadati, naskakovati|;
pádati
-am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so: padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati: knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati: padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|;
Dostopnost