Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
poslúšati
-am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|;
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
naposlúšati se
-am se in naposlúšati se tudi naposlušáti se -am se dov.; drugo gl. poslušati (ú; ú/á ú) koga/česa Niso se mogli naposlušati njenega očarljivega petja
deklamácija
-e ž (á) poslušati ~o Lepe Vide; slabš. ~e o politiki |govoričenje|;
emisíja
-e ž, pojm. (ȋ) ~ bankovcev izdaja: fiz. ~ radijske antene |oddajanje valov|; števn., neobč. poslušati govorne ~e oddaje:
glás
-ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica: oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik: zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo: na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|;
glúh
-a -o tudi glúh -a -ó; glúšji (ȗ ú ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ človek; poud.: ~ telefon |ki ne dela|; ~ udarec |top|; ~a noč |tiha, mirna|; redk. ~o klasje prazno, jalovo: biti ~ na levo uho; poud. gluh za koga/kaj ~ ~ nasvete |ne poslušati jih|; ~ ~ bolečino |neobčutljiv, brezčuten|; glúhi -a -o (ú) ~ naboj glúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~e glúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)
grôzno
povdk. (ȏ) poud. |težko, mučno|; : ~ je bilo poslušati take neumnosti grozno komu ~ mu je bilo pri duši
izvolíti
-vólim tudi izvóliti -im dvovid. izvóli -te tudi izvôli -íte; izvôlil -íla tudi -il -ila; izvôlit tudi -it (í/ȋ ọ́; ọ̑) 1. |izraža vljudnost pri nagovoru|; : Prosim, izvolite vzeti; Ali smem vstopiti? -Izvolite; Izvoli, miza je pripravljena2. star., z nedoločnikom Knez ga je izvolil poslušati
Dostopnost