Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
rêči
rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila: Težko ~e r izgovori: nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ⚫ rekla rekli: reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel: poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga: knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil: ~ nazaj odgovoriti: otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv.,...
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dejáti
dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑) 1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim: 2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
déti
dém dov. déš dé; déva désta désta; démo déte dêjo; dèj/dêj dêjte; dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́ ẹ̑) star. reči, dejati:
izrêči
-rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj ~ šalo, željo izreči kaj o čem ~ mnenje o izdelku izreči komu kaj ~ profesorju zahvalo zahvaliti se: izrêči se -rêčem se (é) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu |mu nasprotovati|; izreči se za koga/kaj ~ ~ ~ republiko; ~ ~ ~ Slovenca izreči se o kom/čem ~ ~ ~ kandidatu |dati svoje mnenje|; ~ ~ ~ predlogu |ga presoditi|; publ. pohvalno se izreči o čem pohvaliti kaj:
odrêči
-rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale: Ni mu odrekla, da bo šla z njim odrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela:
odzváti se
-zôvem se dov., nam. odzvàt; drugo gl. zvati (á ó) komu/čemu ~ ~ vabilu; neobč. ~ ~ ukazu izpolniti ukaz: odzvati se na kaj ~ ~ ~ dogodek; neobč.: ~ ~ ~ klic oglasiti se, odgovoriti: ~ ~ z zvonkim glasom spregovoriti, reči:
oporêči
-rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu ~ trditvi; star. oporeči kaj ~ trditev preklicati, zanikati:
oporékati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oporékanje (ẹ̑) komu/čemu Sodelavci mu ~ajo; publ. Temu predlogu ni kaj ~ je dober: oporekati kaj publ.: ~ veljavnost listine zanikovati, ne priznavati: Ni mogoče ~, da je ta pobuda slaba trditi, reči: star. ~ svojo prejšnjo trditev preklicevati:
Dostopnost