Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
štajerski petek
Zaenkrat še zelo lokaliziran izraz za četrtek, ko je večina večernih obiskovalcev ljubljanskih lokalov študentov iz drugih delov Slovenije. Le-ti ob petkih po navadi hodijo domov, zato prihaja do žurerske segregacije od domačinov, ki po navadi ne hodijo ven razen za konec tedna.
Zaradi velikega števila štajerskih, koroških in prekmurskih študentov v Ljubljani, se uporablja pridevnik štajerski.
Štajerski slavček
Pojem, ki pooseblja človeka z vrhunskimi pevskimi sposobnostmi. Tipičen primer štajerskega slavčka oz. pevca vrhunskega kova je Damjan Murko, slovenski pop pevec in estradnik, ki s svojim izvežbanim falzetom prevzema predvsem poznavalce dobre glasbe. Fant je že kot otrok obetal veliko, na slovenski glasbeni prestol pa so ga ustoličili predvsem mediji, ki so spretno zaznali njegov potencial.
Prodrl je s svojim solo akapela nastopom na nabito polnem štadionu za Bežigradom v Ljubljani, njegove vaje za nastop pa lahko vidimo tudi na Youtubu, kjer posnetek velja za enega najbolj popularnih na območju Bivše Jugoslavije.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Ajeršpajz
Štajerski izraz za umešana jajca.
Hemendeks rečejo pečenemu jajcu na oko s šunko
(Ham and eggs;ang)
Govorno:
"Mal'cal sn ajeršpajz s šunko."
"Babnca mi je nared'la ajeršpajz z ocvirki."
autmigec
Pobiralec žog na nogometni tekmi v Ljudskem vrtu in na Ajzenponu. Beseda je zelo priljubljena po vsej Štajerski.
Kolikor je meni znana štajerščina je Autmigec stranski sodnik pri nogometu. Teka po črti, ki označuje aut in "miga" z zastavico, ko gre žoga v aut, ob prekrških, nedovoljenih položajih, itd. (Opomba: mogoče (autmigar) )
Glede na to, da sem sama štajerka, lahko povem, da autmigec dejansko pomeni pobiralec žog na raznih tekmah. Ne gre samo za nogomet, tudi pri odbojki so autmigeci, tudi pri tenisu itd. To so ponavadi otroci oz. mladi, ki trenirajo sami določen šport in jih zato uporabijo na tekmah za pomočnike (seveda prostovoljno sodelujejo).
ihanski brancin
"najboljša riba"; svinjina (gl. (prasica))
obstaja tudi sorta 'štajerski brancin' (gl. sliko, VIR)
jozos
Jozos je celjska izpeljava bolj poznanega in splošno razširjenga vzklika JEZUS. Uporablja se kot poudarek v stavku.
Primer: Jozos, res ne vem, kje se danes dobimo.
Poljudna razlaga: Jozos je Jezusov štajerski brat.
Celjska različica, ki se uporablja v primeru zavzdiha je Jesos.
Primer: Jeeesos, jesos, bi rekel Zagi mlajši.
kaj si nor
štajerski medklic, ki izraža veliko presenečenje nad povedanim in nikakor ni žaljiv, kot bi mislil recimo kak primorec.
Primer:
Danes sem si kupil jahto.
-Kaj si nor! Kake barve pa?
sinonimi:
-kaj si hecn!
-ne me basat!
-ne ga srat!
-beži no!
Lentanje
1) Občutek vesele sproščenosti in splošnega veselja do življenja, ki ga je moč doživeti ob daljšem obisku Maribora v času festivala Lent.
"Lentali smo do jutra, - od Večerovega, do JazLenta, pa potem do konca afterja".
2) Obdobje leta, za katerega je značilno kulturno blagostanje in izobilja, ko se na vseh vogalih mesta Maribor dogajajo kulturni in skupnostni dogodki in mesto živi in diha kot prava kulturna prestolnica.
"Junij prinaša lentanje, ko se bo na prizoriščih ob Dravi odvilo več kakor 300 dogodkov vseh zvrsti"
3) Štoparski vodnik po festivalih ga opisuje kot "štajerski festivalski "joi de vivre", ki meji na veselo norost.
"Nea jamraj, gremo lentat".
4) Izvirni zapis, (2012):
"Na Festivalu Lent so tako gledalci kot nastopajoči aktivni udeleženci najbolj prijetne zabave v mestu, na kateri vsak lenta po svoje, vendar pa vsi lentamo skupaj. Za nekoga je lentanje prvi poljub, za druge pa doživetje nečesa novega, norega, enkratnega. Lentanje so velike zvezde na odru in male zvezdice na...
mariboring
a) Si v Mariboru in ti je dolgčas.
b) dolgočasje na štajerski način; apatija, ki jo zdraviš z maliganskim zdravilom štajerskega izvora; podobno občutku, razpoloženju in vzdušju, ki ga B. Ogorevc imenuje: melancholica tropica;
c) glasna in hedonistična čaga, ki pa razen pitja, vpitja in stereotipnih fraz "čuj...kak si....ka si ti čisto nor ...toti autmigec..." ne ponuja nikakršnega kulturnega presežka
č) dolgočasno enostransko govorjenje, obloženo z nepomembniki in kakor pomembnimi argumenti tipa "f kolikor... to rabiš tak napraviti...to rabiš prebrati...on se je že f času Juge hodil f Leibnitz oblačiti ... pri njem smo še kot pubeci esterajhdraj poslušali...kaj se režije tiče je pa Zahović Mocart, wagner, Karajan, Hičkok in Špilberg za Pandurja..."
Dostopnost