Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sošoljada
Biti si sošolec, lahko tudi paralelka v osnovni, srednji šoli.
Ista generacija
"Ja, oni se poznajo že od prej. Sošoljada in to ..."
Ko nekdo na položaju v državni upravi zaposluje svoje sošolce
Al , ali?
Uporaba besede "Al" oziroma "ali" na koncu vprašalnega stavka sega nekje v začetek 21. Stoletja. Uporabljajo ga t.i. "milenijci" (generacija lenih ljudi, rojena po letu 1984, ki si misli, da je nekaj več od ostalih smrtnikov).
Primer:
"Danes bo sončen dan. Al?"
Ko navaden smrtnik sliši takšen stavek, se največkrat vpraša: "Kaj je s tem človekom?"
Ponavadi si tvorniki takšnih stavkov mislijo, da so nekaj več, ampak v resnici izpadejo neumni, saj niso razvili osnovnega čuta - biti normalen in ne izpasti kot nekdo, ki je nezmožen normalno komunicirati.
APP
Če gre, gre.
Šaljiva srbohrvaška kratica, ki jo pozna starejša generacija, verjetno iz JLA. Razveže se: ako prođe, prođe. Gre za nadgradnjo AP (ako prođe), kar naj bi pomenilo tvegani poskus, ko ne opraviš zahtevanega in upaš, da tega ne bo nihče opazil ali preverjal, če pa že bi opazil, pa ne ukrepal. v tem oziru znana študentom Biotehniške fakultete v Ljubljani, ker jo je uporabljal neki profesor, če je odkril, da študentje ne znajo kakega pomembnega podatka, češ: niso se učili, pa so poskusili, prišli na predavanje nepripravljeni, to je AP. In ko jim uspe, je APP.
tudi iz vica, kjer je kelnar na koncu računa dopisal app = 300 din in prištel k znesku.
"A što vam je app?"
"Ako prođe, prođe. Znači nije prošlo," in je ročno prečrtal to postavko.
dati v pečico
Slangovski izraz med malo starejšimi (generacija rojstva 1986) v pomenu dobiti otroka. Izraz je širok, lahko zajema celo poroko kot pripravo na oblikovanje družine, zaploditev in rojstvo.
"Ja, ja, te je zagrabilo, a? Pa sta dala v pečico ..."
-
"Kdaj bova pa kaj dala v pečico?"
-
"A midva? Da bi že dala v poečico ... Ne vem, jaz moram prej še diplomirati ..."
fakof
tudi: fakof jebi se!
Fakof je beseda številnih, ali bolje rečeno, skoraj neomejenih pomenov. Izjemno pomembno je, kako se besedo naglaša, ter kako dolgi so izrečeni samoglasniki. Če poudarimo "o" ali še posebej zategnemo "f" na koncu besede, se njen pomen popolnoma spremeni.* Poznavalci, ki s to besedo znajo pravilno operirati, lahko z njo povedo in dorečejo pravzaprav skoraj vse. Predvsem ima beseda izjemno uporabno vrednost pri pogajalskih prijemih v moški družbi.
Beseda fakof ima še en točno določen pomen, in sicer pomeni starejši izraz za pijačo, katere osnovni sestavini sta pivo in tonik (danes se tej pijači v nepoznavalskih krogih reče »pir s švepsom«). Naročanje te pijače zna biti izjemno zanimivo in zabavno. Ko pride natakar in te vpraša, kaj si želiš, mu kratko in odrezavo odvrneš: »Fakof«!
----
* Moja osebna izkušnja je, da "fakooof" s širokim in nekako zateglim, malo nosnim o (način govora deluje malce zdolgočaseno) rabijo predvsem ženske, ko oponašajo kake finoče (mlajša genera...
jahala mahala
Ta vzklik sem slišal od slovenista (generacija kaka 1989) in naj bi pomenil toliko kot "Briga me", "Dol mi visi". Gre za glagolsko zvezo srednjega spola v množini. Navadno izraz pospremi še kretnja mahljajočih prstov desne roke na mednožju.
Lahko izraža tudi prizadet vzklik, skupaj z osebnim zaimkom:
Jahala ti mahala, kam že greš? Gremo žurat!
Jahala mu mahala za nas ...
Sopomenka: "Piha mi."
Pa kaj pol, če je vsa soseščina (četrt = mahala) jahala!
kulturbundovec
V osemdesetih letih je predvsem v štajerskem okolju generacija iz šestdesetih tako poimenovala tistega, ki mu ni bilo do žuranja, ki ni čagal in se zabaval z vrstniki, ampak je bil bolj umirjeno zapečkarski. Izraz verjetno prihaja še iz druge svetovne vojne, saj so Nemci na Štajerskem v podporo svoji politiki ustanovili društvo Kulturbund, ki je bojkotiral večinsko slovensko prebivalstvo (kulturbundovec pa bojkotira čage).
Glej tudi penzič.
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
Dostopnost