Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ajdijo
Izraža navišjo stopnjo hvale: "zanč smo se ga nalil k svine, stari; aaaajdijo!" (pomeni da se je imel govorec zelo dobro, pogostokrat se uporablja tudi kadar si se ga močno napil...)
Tudi kot komentar na nekaj, kar se nam zdi zelo dobro: Tole je pa ajdijo.
Ljubljanski sleng: izraža navdušenje, odobravanje (ta bejba je pa ajdijo ane, tale film je biu pa ajdijo...)
Sopomenke: konc, konc hudo, čist adijo
Lahko samostojno: "Ajdijo!" (pomeni - zelo dobro, zelo lepo, fascinantno, osupljivo,...)
ane?
Ane oz. an': gorenjsko pogovorno mašilo, ki se ga običajno doda na koncu stavka.
V ljubljanščini se namesto ane uporablja "ne", dolgoletni ljubljanski župan Zoran J. pa "de" :)
Ljubljana, najlepše mesto na svetu, ane?
kaj ne
apn
1. APN - model Tomosovega mopeda
"Nima motorja, ampak APN."
"Ah, z APN-om se okoli vozi!"
2. Moderen izraz za stanje, ki je slabo, bedno, zanič, v pizdi ...
Prvič se pojavi v ljubljanski soseski Vič ob koncu 20. stoletja. Zaradi močnega vpliva Viča izraz hitro prevzame tudi ostala ljubljanska mladina. Najpogosteje uporabljena besedna zveza je (Cel apn|čist apn).
Kratica od: Ah Pojdi No! (a pejt no)
3. Ime modela APN 6S je bilo na jugu često tolmačeno kot "Avtomatsko Paljenje Nogom šestputa Snažno"
Podoben zadetek: ščiš Koncert Damjana Murka je navaden ščiš.
biti nakokiran
Ljubljanski sleng za stanje omamljenosti s kokainom. Primerjaj: biti naspidiran (na amfetaminih), biti nahorsan (na heroinu, še pogosteje //zahorsan//).
Nadpomenka za prvi dve frazi je biti navlečen, zaradi metode uživanja obeh drog.
(snifla)
bnalo
Bnalo je pregradna palica na tekočem traku v trgovinai, ki opozarja blagajnika/čarko na naslednjega kupca.
V začetku ere tekočih trakov pri blagajnah so se uporabljala lesena bnala z napisom ''naslednji kupec'', danes so bnala iz umetnih mas, napisa naslednji kupec pa zaradi samoumevnosti namena bnala ne uporabljamo več.
Ime je dobilo relativno pozno in sicer v letu 2009 v ljubljanski kavarni Geonavtik, kjer so strokovnjaki na tem področju, ob kavi in fugi razvili to ime in tako rešili problem brezimenskega predmeta.
brd
Različica besede dobro.
Nastala je v poznani maniri, popularni v Ljubljanski kotlini, ko navadno šatrovačko obračanje besed nadgradimo še z izpučanjem samoglasnikov. Pri izgovorjavi je pomembno poudaranje polglasnikov (bərəd)
Dobro -> Brodo -> brd
"Model, ful brd je blo zanč uzuni."
Nekateri se v obračanju in nadgrajevanju omenjene besede ne ustavijo le pri brd, ampak gredo še dlje, tako dobimo;
"rdb", "dbr", "berd".
burek
burek -a m (u) gastr. orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom; mesni burek; slani štrudel
Njegova germansko-slovanska ustreznica je štrudelj (jabolčni/sirov zavitek; ljubko imenovan tudi burek sa šećerom, predvsem po prizoru iz filma Kajmak in marmelada, ko Džuro Tanji reče, da njena mama peče burek sa šećerom).
V pogovornem jeziku pomeni burek tudi bedaka, nesposobneža. Primer: "Ste pa res eni bureki!" Seveda je v tej žaljivi rabi besede bolj ali manj prikrita šovinistična ali rasistična vsebina; burek v tem pomenu implicira zabitega in nesposobnega južnjaka, Balkanca oz. Orientalca. Znani ljubljanski grafit iz 80. let je razglašal: BUREK? NEIN, DANKE! Pomen grafita je bil, kajpada, jasen: nočemo Juge, Balkana in Orienta, temveč Zahod, Nemčijo in Evropo.*
Branko Gradišnik je svoje čase govoril, da je burek beseda, ki združuje Vzhod in Zahod. Če namreč prebereš "burek" nazaj, dobiš besedo "kerub" (//Kerub, jej burek!//). Njegovo interpretacijo bi nemara lahko malce...
černobil
novi prizidek k ljubljanski operi
> gl. tudi (grozidek), (gangrena), (Darth Vader)
Dostopnost