Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aj frej
kadar želimo vprašati nekoga drugega, če je nekaj - ponavadi je to sedež, še prosto.
Največkrat je besedna zveza uporabljena na vlaku ali avtobusu, katera končna destinacija je nekje na Gorenjskem. Pojavi se takrat, kadar ni več prostih sedežev in moramo sesti poleg ali nasproti neke neznane osebe, ki mora po možnosti za nas odstraniti svoje stvari z nezasedenga sedeža.
primer:
(vlak, ki pelje iz Ljubljane v Kranj. Na postaji Vižmarje vstopi na vlak mlad fant in vpraša gospo):
aj frej?
in gospa lepo prikima, odmakne svojo torbico s sosednjega sedeža, ter mu sprosti sedež.
ledik in frej
kot tiček na vej
Al , ali?
Uporaba besede "Al" oziroma "ali" na koncu vprašalnega stavka sega nekje v začetek 21. Stoletja. Uporabljajo ga t.i. "milenijci" (generacija lenih ljudi, rojena po letu 1984, ki si misli, da je nekaj več od ostalih smrtnikov).
Primer:
"Danes bo sončen dan. Al?"
Ko navaden smrtnik sliši takšen stavek, se največkrat vpraša: "Kaj je s tem človekom?"
Ponavadi si tvorniki takšnih stavkov mislijo, da so nekaj več, ampak v resnici izpadejo neumni, saj niso razvili osnovnega čuta - biti normalen in ne izpasti kot nekdo, ki je nezmožen normalno komunicirati.
bongati
ali bonganje, pomeni zabušavanje na delovnem mestu.
Največkrat greš v kakšen manj obljuden prostor v podjetju, kjer te šef ne bo opazil oz. našel, ter tam bongaš.
Npr.: Med delovnim časov nekje sediš, čakaš da bo čas minil, mimo pa pride sodelovec in ti reče: "Spet bongaš?"
Izraz se je uveljavil v enem grosupeljskem podjetju, niti ne vem kako in kdaj.
ZELO NAROBE - BONGATI SE POMENI DAJATI SE, PREDRKAVATI SE Z NEKOM. (bongala sta se zaradi nadstreška, že mesec dni se bongam z njim...)
burek
burek -a m (u) gastr. orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom; mesni burek; slani štrudel
Njegova germansko-slovanska ustreznica je štrudelj (jabolčni/sirov zavitek; ljubko imenovan tudi burek sa šećerom, predvsem po prizoru iz filma Kajmak in marmelada, ko Džuro Tanji reče, da njena mama peče burek sa šećerom).
V pogovornem jeziku pomeni burek tudi bedaka, nesposobneža. Primer: "Ste pa res eni bureki!" Seveda je v tej žaljivi rabi besede bolj ali manj prikrita šovinistična ali rasistična vsebina; burek v tem pomenu implicira zabitega in nesposobnega južnjaka, Balkanca oz. Orientalca. Znani ljubljanski grafit iz 80. let je razglašal: BUREK? NEIN, DANKE! Pomen grafita je bil, kajpada, jasen: nočemo Juge, Balkana in Orienta, temveč Zahod, Nemčijo in Evropo.*
Branko Gradišnik je svoje čase govoril, da je burek beseda, ki združuje Vzhod in Zahod. Če namreč prebereš "burek" nazaj, dobiš besedo "kerub" (//Kerub, jej burek!//). Njegovo interpretacijo bi nemara lahko malce...
čamiti
Ta glagol nima neke prave sopomenke v knjižnem jeziku. Pomeni počivati, biti nekje in ne delati nič posebnega, sedeti nekje (v nekem prostoru).
Primer: Kaj še zmeraj čamite tukaj?
Izvor tega glagola je bolj ali manj neznan, verjetno izhaja iz katere od držav bivše SFRJ.
poglej še (začamiti)
seveda je kakršna koli podobnost s slovenskim glagolom čemeti zgolj naključna
čez cesto imaš zelje
Ta vzklik sem slišal na domači žurki v Ljubljani ob taki priliki:
"Nič, greva midva domov ..."
"A že?! Ja, kje pa živita?"
"Ma tle, na Litijski ..."
"Pa čez cesto maš zele!"
Izvedeni pomen: to je pa zelo blizu! Dejanski pomen se nanaša na njivo zelja, ki je dejansko nekje ob Litijski ...
či verješ
či verješ (nejevera, dvom, posmehljivost)
- či verješ=če verjameš
uporablja se tudi: či virješ, če verješ
pomeni tudi: ne nakladaj (v posmehljivem pomenu)
Narečna beseda, ki je najverjetneje nastala nekje na Štajerskem ( najverjetneje v krajih blizu Maribora;Duplek...).
Uporabimo jo, ko dvomimo v resničnost neke izjave, če nekoga močno sumiš na laži ali v odgovor nakladanju.
Primer:
"Angelina Jolie je moja mama." "Ja, či verješ..."
"Foter je rekel, da se bomo selili. Kupil je hišo na Japonskem... " "Mhm...če verješ!!"
dihtunga
tesnilo; pripomoček za pametno razmišljanje ali necurljanje
"Njemu pa kakšna dihtunga v glavi manjka!" =pamet mu nekje pušča iz glave
"Njej ničesar povedat. Nima nobene dihtunge (na jeziku)." vse strobezlja, nima zavor, kar blekne, što na umu to na drumu
Diži sidro
Pojdi, vstani, gremo.
Tudi: Dvigni sidro! Fraza se uporablja največkrat v situaciji, ko se več ljudi hkrati nekje "zasedi" (gostinski lokal, obiski ...)
Oseba x izreče frazo osebi y v znak odprave nekam drugam, največkrat domov.
grozilda
Beseda grozilda je nastala v glavi moje prijateljice, kot odziv na videz čisto konkretne osebe ženskega spola. Oseba, ki je bila krščena s tem imenom je starejša gospa, ki ima malo zgrešene pojme o umirjeni ženski lepoti. Ker je že osivela, s tem dejstvom pa se ne more sprijazniti, si barva lase z izrazito črno barvo. Poleg tega ima pogled, ki spominja na ptico ujedo, za povrhu pa še precej hreščeč glas. Iz tega sledi, da kljub temu, da na svetu ni grdih žensk - zelo redke so izjeme - izgleda grozno ali če hočete tudi grozljivo. Logična izpeljanka iz teh dveh besedi pa je imenovana Grozilda, kar bi koncem koncev bilo lahko tudi krstno ime. Pozdrav vsem sodelavcem oz. po starem sotrudnikom.
...
Nekateri ta izraz uporabljajo tudi za izjemno tečno, agresivno ali nadležno žensko, ki se je vsi izogibajo.
...
Nisem vedel, da se ta beseda nekje že uporablja
Dostopnost