Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Do poroke na roke, potem pa na obroke
tako nagajivo pravijo dekleta neučakanim fantom, ki silijo vanje.
potem pa svizec zavije čokolado
"Potem pa svizec zavije čokolado v folijo." Izvira iz reklame za čokolado Milka.
Lahko tudi "In potem svizec zavije čokolado ...". Dodaten učinek dosežemo, če z rokami ponazorimo zavijanje čokolade.
Če to rečeš nekomu, ki govoriči, mu daš vedeti, da govori traparije, da nima pojma, da se ti povedano ne zdi verjetno itn.; pomeni "Ja, pa kaj še".
S tem končaš svoje pripovedovanje, če se ti ne ljubi več govoriti, če dvigaš razpoloženje v zamorjeni družbi (ki hlini pozornost), če ...
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aprê
potem, potlej, zatem, kasneje, po dogodku
"Za aprê mam pa še sladoled!"
kwajdejpojzej
Oblika pozdrava, ki je bila uvedena zato, da bi bilo prave Gorenjce še vedno moč ločiti od mladih snobov iz Rožne doline (ki v današnjih časih uporabljajo izvirni gorenjski izraz "(Kva j' dej?)"), in je topogledno postala zaščitno geslo visokih gorenjskih krogov (ki se pogosto gibljejo nad 1500 m nadmorske višine). Zanimivost te fraze je v tem, da istočasno operira s sedanjostjo (dej, zej) in prihodnostjo (poj) in ju na določen način izenači, kar v prenesenem pomenu besede pomeni, da jutri ne bo prav nič bolje ali slabše, kot je danes.
An se vzeti
Gornještajersko, pomeni, da se nečesa zavedaš oz. da si pozoren na kaj. Da se nečesa "an vzameš" torej pomeni, da postaneš na nekaj pozoren in potem tisto nekaj, česar prej nisi opazoval, končno opaziš.
Si videla, da ima nove hlače?" "Ne, se sploh nisem am vzela.
//Nisem se an vzel, da pušča voda.//
...
Tudi prekmursko. Uporablja se tudi kot očitek nekomu, da mu ni mar. Npr: Sploh se ni an vzel.
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
a sem jaz kriv
Tako se odzovemo, ko se nam zdi, da nas je kdo verbalno napadel, da je nam laže kot njemu. Potem se pridušamo, ali je to naša krivda, da mu ne gre dobro. Primer:
"Pol se pa začne dret name, kako da ne razumem, da men je lahko, k vse mam ... pa kar naenkrat ... Pizda,a sem jaz kriv, da nima keša?!"
avkm
A Veš Kaj Mislm (iz ang. if you know what I mean)
ko želiš sporočiti, da ima tvoja izjava še najmanj en pomen (ki je ponavadi vulgaren), in je zato dvoumna
velikokrat se vporablja za kakšne notranje šale, ki jih samo nekateri razumenjo...
Janez: "Sva šla z Meto v sobo, avkm ;) " (le kaj sta počela v sobi...
lahko nista tudi nič počela in je potem to izrečeno samo za zabavo.
Pri improvizaciji obstaja tudi disciplina avkm, ko morajo igralci govoriti le "avkm" povedmi.
beka
To je primorski izraz za osebo ženskega spola. Uporablja se v neformalnih okoliščinah, npr. med prijatelji. Zelo je razširjen med mladimi na Primorskem, tako med fanti kot dekleti. Sprva se je uporabljal predvsem za označevanje mlajših, privlačnih deklet, potem pa postal sopomenka besedam ženska, gospa, dekle ... Beseda je emocionalno obarvana: lahko izraža pohvalo, občudovanje ali pa nekaj negativnega.
Primeri:
Vau, kira beka!
Bla je njegova beka 5 let, potem pa sta se poročila.
Ta beka je tako zmedena – pri vsakem predavanju izgubi rdečo nit.
Se vozim po Markovcu s pjađotom brez čelade, da me beke vidiji.
bilo paf
1. Biti paf pomeni biti popolnoma presenečen, hudo presenečen in začuden, da za nekaj trenutkov sploh ne veš, kaj bi rekel ali kako bi se odzval na nastale razmere. Kot bi te kap. Potem pa obstojiš z rokami v zraku in z odprtimi usti bolščiš.
2. Biti paf ali biti spufan pomeni tudi biti popolnoma utrujen in brez energije zaradi npr. visokih temperatur ali telesnih naporov.
Dostopnost