Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Junij, julij, avgust - pivo pij, babe pust!
Manj znani slovenski pregovor, namenjen predvsem mladim žrebcem, ki v vročih poletnih dneh svoje oči preveč pasejo na pomanjkljivo oblečenih deklinah.
V naših krajih: maj, juni, juli, august - per pi, pa babe pust
V nasprotno smer gre tisto, da ne smeš na zemljo sedat v mesecih, ki imajo R v imenu. Ker je takrat zemlja premrzla.
Jutri zvečer ne morem, imam astmo že ob petih.
reče tvoja najljubša sošolka in potem greš in se zaobljubiš celibatu v nekem maloobmejnem samostanu, nekje globoko v visokogorju.
To je članek z izgovori in pregovori, ki so naslovnemu sorodni. Splošno znano je, da izgovori zvenijo prepričljiveje, če zvenijo kot pregovori.
npr.:
Rade volje bi ti pomagal, ampak sej veš, da se brez muje še čevelj ne obuje in jutri bo moja kobila kovala bosa.
Vsak izgovor je dober, tudi če pes na repu prinese labodji spev.
Rana ura-zlata ura, samo ne vem, če imam čas, ker mi stoji.
Ne morem, ker me ni in ker lažem punčici svojega očesa.
Res mi je žal, ampak jutri se ves dan dolgočasim kot pes teče.
Verjemi, da bi šla s tabo na pijačo, a si tega ne bi nikoli odpustila. Enkrat devica-vedno devica.
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...
Žlahta, strgana plahta
1.) zelo star (in preživel) slovenski pregovor, ki je odsvetoval vsakršne posle s sorodniki, tudi daljša druženja, kajti navadno so se končala z jokom in dolgoletno užaljenostjo.
Dandanes, v upadanju natalitete, je vsaka sorodniška povezava koristna in navadno donosna. Če nimaš strica na ministrstvu ali tete na televiziji, si bolj ali manj oplel.
2.) ne zanašaj se na sorodnike; sorodniki se lahko v zadnjem trenutku premislijo; ne pričakuj pomoči od sorodnikov;
Raba krilatice: pri izvedbi pomembnih odločitev, ki so lahko tudi tvegana, ne računaj na širšo pomoč sorodnikov; sorodniki (ker ne razumejo vsebine ali dejanj) so lahko bolj v oviro kot v pomoč;
božji mlini meljejo počasi
Pregovor.
Sčasoma je vsakdo kaznovan za svoja slaba dejanja.
če časa nebi bilo, bi vsak delal vse, z vsakim in vsepovsod
star pastirski pregovor
iti rakom žvižgat
Janez Vajkard Valvasor - Slava Vojvodine Kranjske. Kako na Kolpi lovijo rake (citat):
Na palico privežejo črva, jo vtaknejo v vodo, približujejo luknjam, ki so povečini v trdnih skalah in žvižgajo na usta določen napev in čudno melodijo. Tako pridejo raki iz svojih skrivališč, pa jih z drugo palico, ki je na enem koncu razcepljena, zgrabijo in potegnejo na suho, vselej pa le po enega...
**Kranjski pregovor pravi: šeu je rakam žvižgat ali pujde rakam žvižgat. To pomeni toliko kakor: umrl je... (konec citata).
sopomenka od (iti po gobe)
Opravilo ovekovečeno v verzih Marka Breclja:
Duša in jaz žvižgava rakom,
//kot riba na suhem hlastava za zrakom.//
Duša in jaz šla sva po gobe ...
Kdor poje, zlo ne misli
Sicer lep pregovor, ki nam da vedeti, da so pevci dobrosrčni ljudje, se v zadnjem času uporablja tako, da besedica "zlo" pomeni okrajšavo za "zelo" in torej pomeni, da so pevci rahlo slaboumne pojave, ki kaj dosti ne razmišljajo...
Dostopnost