Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dolg kot ponedeljek
Ponedeljek je prvi delovni dan, zato je naporen in navidez dolg.
Kadar se nanaša na človeka, je mišljena višina.
"Kakšna razlika, starša sta majhna, sin je pa že pri petnajstih dolg kot pondelk!"
fiksžur
Francosko: "jour fixe".
Izbrana ura in dan v tednu za srečevanje prijateljev.
"Zdaj, ko imava službi tako blizu, bi imela lahko kavni fiksžur v petek ob 11:00 v Napoliju?"
hvala bogu da je petek
na kratko tudi
ha-be-pe ali Hvala bogu, petek!
Vzklik HBP oziroma Hvala bogu, da je petek! izraža navdušenje nad težko pričakovanim koncem tedna.
Pomislek:
Vprašanje pa je, ali bo prihodnji štiridnevni delovni teden zadostoval, da si bomo opomogli od predvidenega splošnega tridnevnega prostega konca tedna.
Primerjaj: (čepetek), (o-ha-pe) ali O, hudič, ponedeljek, (dolg kot ponedeljek)
o-ha-pe
Vzklik OHP oziroma O, hudič, ponedeljek! kaže veliko veselje nad prvim delovnim dnem v tednu.
Primerjaj: (dolg kot ponedeljek), (čepetek) in ha-be-pe oziroma Hvala bogu, petek!
abšlesan kot ...
Abšlesan pomeni zbledel, obledel, tudi spran; če se na primer vrneš v službo šele teden ali dva po dopustu na morju in vsi ugotavljajo, kako lepo si zagorel/a, skromno pripomniš: Ah, zdej sm že čist abšlesan/a! Izraz prihaja iz nemške besede abschliessen, ki se uporablja za opis starih, zbledelih, spranih tkanin oziroma oblačil.
drčiti
Urejati, delati, voditi ponavljajoče se aktivnosti. Rahlo negativna konotacija.
Slovenska ustreznica je v nekem pomenu tudi "drkati.
Angleška ustreznica "grind", "grindati".
"O bog, naslednji teden moram spet drčiti službeni projekt"
"Spet bo drčil te svoje fore do onemoglosti"
V uporabi v začetku 2013 v šenčursko-cerkljanjskem miljeju. Izvor od prej neznan. Drčiti po SSKJ pomeni sankati se.
durh
DURH ... (skozi, vedno, vseskozi) ... avtohtona beseda na območju Poljčan. Popularna zelo!
Primer:
Stari, jaz sem toti teden DURH pijan.
ali ... Jaz ta teden DURH hodim na faks
ejati
dežuje že cel teden, zadnji čas da eja, da ne bo vse odneslo.
ejati- jenjati, prenehati
francoski poljub
Globok poljub usta na usta, nujno z dotikom jezika. Tudi: zalizovanje, žvaljenje (Primorska; širše, zelo pogosto v Ljubljani ok. 2003), bluzenje (Bela krajina), sranje (pogosto v Ljubljani 2000-2007).
Primer: "Spolne odnose imava enkrat na teden, francoskega poljuba nisem dobila že nekaj let." (Iz revije Ona)
Najlepša so jutra s francoskimi rogljiči in francoskimi poljubi s Slovencem, a je najboljši občutek, če se zgodi z ljubljeno osebo