Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δαίομαι
ep. ion. poet. [Et. kor. dā(i), gršk.: δατέομαι, δαίς, δαίτη, δαιτρός, δαίνυμι; nem. Zeit, stvn. zît iz dī-t. – Obl. fut. δᾰ́σομαι, aor. ἐδασάμην, (ep. tudi σσ), pf. 3 sg. pass. δέδασται, 3 pl. δεδαίαται]. 1. med. a) podelim, razdelim zase τινί τι; τρεῖς μοίρας τι razdelim kaj na tri dele; b) (raz)trgam, (raz)mesarim. 2. pass. razdeljen sem, δίχθα na dva dela; δαίεταί μοι ἦτορ srce mi poka.
δακρῡ́ω
[δακρύσω itd.] 1. solzim se, jočem se, prelivam, točim solze, plakam; aor. zajokal, zaplakal sem, solze so se mi udrle; pf. pass. objokan sem, plavam v solzah, ὄσσε δεδάκρυνται oči so zasolzele. 2. objokujem, oplakujem τινά, τί.
δανείζω
(δάνος obresti) 1. act. dajem denar na posodo, posojujem τί τινι. 2. med. jemljem na posodo, izposojujem si, ἐπί τινι na kaj, εἴς τι za kaj.
δαπανάω
[fut. δαπανήσω itd., pf. δεδαπάνημαι, 3 pl. praes. ion. δαπανέονται] 1. act. (po)tratim, (po)trošim, izdam, porabim, razsipljem, εἰς, πρός τι za kaj; πόλιν izpraznim, izmolzem. 2. med. (po)trošim, porabim iz svojega τὶ εἴς τι zapravim.
δέ
[Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε naspro...
δείδω
[Et. kor. dwei, bati se, lat. dīrus, gršk. še δειλός, δεινός, δέος. – Obl. fut. δείσομαι, aor. ἔδεισα, pf. s prez. pom. δέδοικα, δέδια, 1 pl. δέδιμεν, δεδίαμεν, 2 pl. δέδιτε, cj. δεδίῃ, -ωσι, pt. δεδιώς, plpf. ἐδέδισαν; ep. aor. ἔδδεισα, pf. δείδοικα, δείδια, imp. δείδιθι, inf. δειδίμεν, plpf. 3 sg. δείδιε, 3 pl. δείδισαν]. 1. intr. bojim se, strah, groza me je koga, česa; plašim se, v skrbeh sem, περί τινι, περί, ὑπέρ τινος za koga, kaj. 2. trans. bojim se, strah me je koga, spoštujem τινά, τί, θεούς; z inf. pomišljam se, obotavljam se; τὸ δεδιός strah.
δείκνῡμι
, δεικνύω [Et. kor. deik', kazati; lat. dīco iz deico, index, kazavec; iudex iz ious-dic-s, nem. zeigen, got. -teihan, gršk. δίκη. – Obl. fut. δείξω, aor. ἔδειξα, pf. δέδειχα, pass. pf. δέδειγμαι, aor. ἐδείχθην, fut. δειχθήσομαι, adi. verb. δεικτέον; med. δείξομαι, ἐδειξάμην; ion. δέξω, ἔδεξα, δέδεγμαι, ἐδέχθην]. 1. kažem τινί τι, εἴς τινα na koga, spravljam na dan, ustvarjam, napravljam koga za kaj τινά τι; Ἄρη dam povod za vojsko. 2. dokazujem, razlagam, poučujem, naznanjam, povem τὸν κτανόντα, s ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔδειξαν τῇ ἀνδρείᾳ περιγενόμενοι dokazali so, da so močnejši, δέδεικται dokazano je, popolnoma jasno je. 3. med. kažem (Il. 23, 701).
δειμαίνω
(δεῖμα) [samo prez, in impf.] bojim se, sem v strahu, v skrbeh, τί, τινά pred kom, περί, ἀμφί τινι, ὑπέρ τινος za koga.
δεινός
3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.