Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐγώ
[Et. lat. ego, slov. jaz (star. az), nem. ich (got. ik). – ἐγῷδα = ἐγὼ οἶδα, ἐγῷμαι = ἐγὼ οἶμαι, κἀγώ = καὶ ἐγώ, dor. ep. ἐγών, gen. ἐμοῦ, ep. ἐμέο, ἐμεῖο, ἐμεῦ, ἐμέθεν, enkl. μου, ep. μευ (gl. ἐμοὔστι, μοὐστί, τοὐμοῦ = ἐμοῦ ἐστι, τοῦ ἐμοῦ); – dat. ἐμοί, enkl. μοι, μ'; – acc. ἐμέ, enkl. με, μ'; – dual. νώ, νώι, νώιν, gen. dat. νῷν, νῶιν; acc. νώ, νῶι, – pl. nom. ἡμεῖς, ion. ἡμέες, ajol. ἄμμες; gen. ἡμῶν, ep. ion. ἡμέων, ep. ἡμείων, dor. ἁμῶν; dat. ἡμῖν, ep. ἧμιν, ἡμίν, ajol. ἄμμιν, ἤμιν; acc. ἡμᾶς, ep. ion. ἡμέας, ep. ἡμέας, ἥμεας, ἧμας, ajol. ἄμμε] jaz, mene itd.; ἐξ ἐμεῦ iz moje hiše, τί ἐμοί; kaj meni to mar? NT.
ἅλις
adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.
ἄν
členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil ...
ἀναγκαῖος
3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.
ἀνθ-άπτομαι
, ion. ἀντ-άπτομαι d. m. τινός lotevam se (tudi jaz) česa, primem, zgrabim tudi jaz kaj, bavim, pečam se s čim, posvetim se čemu πολέμου; dosežem τερμόνων; o boleznih: zgrabim, napadem; τινός grajam radi česa.
ἀνθ-ίστημι
, ion. ἀντ-ίστημι [fut. ἀντιστήσω, -ομαι, aor. ἀντέστησα, ἀντέστην, ion. ἀντεστάθην, pl. ἀνθέστηκα] 1. act. nasproti postavljam; τρόπαιον tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se τινί, πρός τινα; ὑπέρ τινος branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, ἀντέστη αὐτῷ τὸ πρᾶγμα.
Dostopnost