Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀνά-βᾰσις
, εως, ἡ, poet. ἄμβασις 1. plezanje, pot (na goro), zajahanje (konja); pot od morja v notranjo deželo, pohod od morja. 2. vzhod (od spodaj gori); konkr. πᾶσα ἄμβασις ἵππων cela konjica.
ἀπ-εῖπον
, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.
ἐκδρομή
, ἡ (ἐκ-τρέχω) 1. a) izpad, ogledni pohod; b) ogledne čete. 2. pohlep po zmagi, samopašne nade (Plut. Per. 21).
ἔλασις
, εως, ἡ (ἐλαύνω) 1. odganjanje, preganjanje, izgon. 2. pohod, naskok, slovesen obhod, ἔλασιν ποιοῦμαι grem naprej, potujem.
ἐξ-ηγέομαι
d. m. 1. vun peljem, vodim, iz-, popeljem kam εἴς τι, grem naprej, sem na čelu, imam nadvlado τινός, vodim, vladam, ukrepam, zapovedujem τινά; χῶρον (grem pred kom in mu) kažem kraj, ἀγαθόν τι τῷ στρατεύματι izkazujem kot poveljnik uslugo; napotujem koga (z dobrim vzgledom) τινά τινος. 2. NT razkladam, razlagam τί, tolmačim νόμους, opisujem, pripovedujem, učim, svetujem τί τινι, ukazujem, ἔλασιν prorokujem pohod.
ἔξ-οδος
, ἡ izhod 1. a) kraj za izhod, vrata, izliv, ustje; b) odhod, odhajanje, pohod (vojske), odsotnost Ἡράκλειος, ἐπ' ἐξόδῳ da odide, ὡς ἐπ' ἐξόδῳ misleč na odhod, ἕρπω ἐξόδους κενάς odidem brez pravega vzroka; c) slovesni izprevod, obhod. 2. dovršitev, konec (drame); NT konec življenja, smrt; λόγων izid, uspeh preiskave. 3. stroški, izdatki.
ἐπιστρατεία
, ion. -τηίη, ἡ ἐπιστράτευσις, εως, ἡ ion. napad, vojna, vojska, vojni pohod, τινός proti komu.
ἐρῆμος
, at. ἔρημος 3 in 2 [Et. lat. rarus, slov. redek, strsl. oriti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) τὰ ἐρῆμα, ἡ ἐρήμη (sc. χώρα) in ἔρημος puščava NT, σταθμός pot, pohod po pustinji; z gen. ἔρημός τινος brez česa; b) ἡ ἐρήμη (sc. δίκη) pravda, pri kateri ena stranka ni navzoča; ἐρήμην κατηγορῶ zatožim odsotnega, ἐρήμην ὀφλισκάνω obsodijo me v odsotnosti, ἔρημον ἐάω τὸν ἀγῶνα ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči τινός, zapuščen πρὸς φίλων.
Dostopnost