odseljeváti

izseljevati

olájšanje

1. glagolnik od olajšati
2. prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenosti

olajšanje

>>> glej geslo >>>

opotekávo

nač. prisl. (á) ~ zapuščati gostilno

ostávljati

puščati

överge

popúščati

1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno
2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje
3. postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo
4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče
5. zapuščati

preoddájati

posredovati, zapuščati

pustiti

(glagol) dopustiti, dopuščati, puščati, dovoliti, dovoljevati; dovoliti, dovoljevati, dopustiti, dopuščati, puščati; puščati; prepustiti, prepuščati, puščati; zapustiti, zapuščati, puščati; opustiti, opuščati, puščati, vzdržati se, nehati z, prenehati z; raziti se z, razhajati, raziti se, zapustiti, zapuščati, puščati; zapustiti, zapuščati

púščati

1. ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj
2. ne delati določenega dejanja
3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja
4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo
5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje
6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek
7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo
8. zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo
9. zapuščati
10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo
11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov
12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa