Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
λᾶας
, ὁ [Et. iz λᾶϝας, ληας, lēw-es, gen. λᾶος iz λαϝασος, dat. λᾶι iz λαϝασι. – Obl. gen. λᾶος in λάου, dat. λᾶϊ, acc. λᾶαν, gen. pl. λάων, dat. λάεσσι]. ep. 1. kamen, skala. 2. kleč, stena.
Λευκάς
, άδος, ἡ 1. πέτρη Bela stena na potu v podzemlje. 2. jonski otok; preb. Λευκάδιοι, οἱ.
ὑπερ-έχω
, ὑπειρ-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. ὑπείρεχε, aor. 2 iter. ὑπερέσχεθον] 1. trans. držim kaj nad kom, χεῖρα (ς) branim, ščitim τινός, τινί. 2. intr. a) presegam, prekašam, nadvladujem, zajamem (sovražnika), nadkriljujem, sem odličen, odlikujem se τινός; τί, κατά τι, τινί s čim; o zvezdah: vzhajam, prisijem; τὸ ὑπερέχον prednost, preobilnost NT; b) visim črez kaj, molim nad kaj, stojim iznad česa, τὸ ὑπερέχον kar moli nad kaj, ἡ ὑπερέχουσα πέτρα štrleča stena.
φράγμα
, ατος, τό φραγμός, ὁ (φράσσω) 1. ograjenje, zamašenje, zapiranje, zapor,. 2. (ločilna) stena ali pregraja, plot, zid, ograja, obkop.
χιτών
, ῶνος, ὁ, ion. κιθών [Et. semitska izpos., aramejsko kithuna; odtod lat. tunica (iz ktun-ica)] 1. volnata, platnena spodnja obleka za moške in ženske (lat. tunica), srajca (brez rokavov); bila je včasih dolga, včasih kratka, prepasana s pasom. 2. a) obleka, halja; usnjata, s kovinskimi ploščicami obložena vojaška suknja, oklep; b) podšiv, urbasi (pri obuvalu). 3. stena, οἱ τειχέων κιθῶνες sezidan branik, obrambno zidovje, λάινος kamenit plašč.