Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žépek
pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih; kraški šetraj
žív
1. sposoben rasti, razmnoževati se
2. ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi
3. ki je iz živih bitij, zlasti ljudi
4. ki še deluje
5. ki vpliva, vzbuja zanimanje
6. ki obstaja (v resničnosti)
7. ki ima izrazite poteze, značilnosti, podobne kot v resničnosti
8. za katerega je značilna življenjska sila, veselje, volja do udejstvovanja
9. živahen
10. ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi
11. intenziven, močen
12. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
13. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
železniška postaja, železniški terminal
Dostopnost