Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
καμπή
, ἡ (κάμπτω) ovinek, zavinek, zavoj (reke), obrat, prevrnitev, καμπὴν ποιοῦμαι (po)vrnem se (na kaj).
καμπτήρ
, ῆρος, ὁ obrat, okret, ovinek, zavoj, ἑκατέρωθεν καμπτῆρα ἐποιήσαντο stvorili so na obeh krilih oster kot (v katerem so se zavili).
καταστροφή
, ἡ (κατα-στρέφω) 1. obrat, prevrat, izid, konec, smrt, uničenje, poguba, pogubljenje NT. 2. podjarmljenje, καταστροφὴν ποιοῦμαι podjarmljam si.
μετάστασις
, εως, ἡ (μεθ-ίστημι) 1. prestava, premestitev, pregnanstvo, odhod, izselitev, potovanje. 2. a) izprememba, obrat, ἡλίου solnčni mrk, premena (ustave), prevrat; b) premislek, μετάστασιν θυμῷ δίδωμι izpremenim svoje mišljenje (misli).
πάλαισμα
, ατος, τό (παλαίω) 1. borjenje, boj, borba, tekma. 2. pren. spretnost, umetelnost, umetni obrat ali kretanje (pri borjenju), zvijača δεινόν; τὸ καλῶς ἔχον πόλει πάλαισμα trudapolno prizadevanje, ki je mestu v korist.
στρέφω
[Et. kor, streb(h)-, vrteti, viti. – Obl. fut. στρέψω, aor. ἔστρεψα, pf. ἔστροφα, pass. pf. ἔστραμμαι, aor. ἐστρέφθην in ἐστράφην, fut. στραφήσομαι, adi. verb. στρεπτός; med. fut. στρέψομαι, aor. ἐστρεψάμην; ep. aor. στρέψα, iter. στρέψασκεν; ion. aor. pass. στράφθην]. 1. act. trans. vrtim, sučem, obračam, pletem, vijem; σπάρτα ἐστραμμένα dobro spletene vrvi; στρέψαν οὖρον obrnili so veter in napravili za vožnjo ugoden veter; pos. a) premikam (vrtim) v krogu, obračam semtertja, podim, vodim ἵππους; b) preobrnem, prekucnem, τὶ ἄνω καὶ κάτω obrnem vse narobe; c) izvinem, izpahnem; d) obračam h komu kaj, nastavljam komu τί τινι NT; e) pregovorim, izpreobrnem, izpremenim τὶ εἴς τι NT. 2. act. intr. in pass. a) obračam se, vrtim se, odvračam se, ἔστρεψε ὁ Θεός Bog se je obrnil (od njih) NT; naredim obrat, obrnem se nazaj, vrnem se; ἐκ χώρης obrnem se in odidem; b) potepam se, pohajkujem, mudim se kje ἀνειμένη; c) stiskam se h komu, čvrsto se zavijem v kaj στρεφθεὶς ἀώτου; d) obračam se h ko...
τέχνη
, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
τροπή
, ἡ (τρέπω) 1. obrat, obrnitev, okret, τροπαὶ ἠελίοιο zapad, solnčni obrat; χειμῶνος zimski obrat solnca, τοῦ θέρους poletni obrat solnca (kres). 2. a) obrnitev sovražnika, beg, poraz; b) zmaga. 3. izprememba, premena NT.
τρόπος
, ὁ (τρέπω) 1. obrat, okret, mer, smer διώρυχες παντοίους τρόπους ἔχουσιν, πάντα τρόπον na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost χειμῶνος. – adv. τρόπον λόγχης (na način) kakor sulična ost, τὸν αὐτὸν τρόπον na isti način (= τῷ αὐτῷ τρόπῳ); τίνι τρόπῳ, τίνα τρόπον kako? οὐδενὶ τρόπῳ nikakor ne, na noben način, ἐκ παντὸς τρόπου, παντὶ τρόπῳ na vsak način, (κατὰ) πάντα τρόπον vsekako, τρόπον τινά nekako, v nekem oziru, ἐξ ἑνός γε τρόπου vsaj na en način, μετὰ ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, οὐκ ἀπὸ τρόπου zelo primerno, πάντας τρόπους na vse mogoče načine, ἀπὸ τρόπου neprimerno, πρὸς τρόπου τινός po njegovem mišljenju (želji, okusu).
Dostopnost