Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žívec
snop aksonov, ki potekajo iz osrednjega živčevja v razne dele telesa in organe
žulíti
1. delati, povzročati žulj, žulje
2. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko
3. imeti dolgo v ustih in grizljati
4. počasi jesti ali piti
5. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje
6. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju
žúlj
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah
ἀμφί
na obeh straneh, okoli (in okoli), okrog (in okrog); okrog, okoli, blizu, glede, o; na; blizu; zaradi, zastran, glede, za; za in proti, na obe strani, skrbno; s, z; za; glede; okrog, okoli, pri, ob, po; ob, med; okoli, nekako, približno, do
ἀμφί
[Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, ne...
ἀν-ῐ́ημι
gor pošiljam, kvišku mečem, gor puščam; nazaj pošiljam; odpošiljam; pošiljam domov; izpustim, odpustim, osvobodim, rešim; odprem, razbijem; odvežem; zapustim; popustim, spustim; ukažem komu iti na delo; spodbujam, priganjam, silim, ščuvam; prepuščam, izročam; pripuščam, dopuščam, dovolim, privolim; puščam, pustim; popuščam, opuščam, zanemarjam; odpenjam; predajam, prepuščam; zapustim, pustim na cedilu; popuščam, odjenjam, preneham s čim, (od)neham; (o)slabim, ponehujem (poneham), izginjam (izgonem), (o)slabim; izpuščen sem, izpustijo me; posvečen sem, pripadam; določen sem za; odpadem; razuzdam, razbrzdam; razkrijem, razgalim si; odrem, oderem
αὐτός
, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja last...
Dostopnost