sméšen

-šna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ klobuk; poud.: ~a cena |nizka|; ~o vprašanje |neprimerno, neustrezno|; nevtr. biti ~ na pogled; poud. Njegov strah se zdi ~ |neupravičen|; sméšna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) povedati kako ~o sméšno -ega s, pojm. (ẹ́) izmisliti si kaj ~ega sméšnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ besed; števn. delati ~i

špásno

nač. prisl. -ej(š)e (á; á) neknj. pog. To se ~ sliši smešno:

špásno

povdk. (á) neknj. pog. ~ je, če ga samo pogledaš smešno:

trapasto

bedasto, neumno, butasto, nespametno, idiotsko, prismuknjeno, mahnjeno, trčeno, prismojeno, smešno, zmešano | zabito, šegavo, norčavo, lahkomiselno, objestno, absurdno, nesmiselno

zabavno

veselo, družabno; kratkočasno, smešno; zelo komično, zelo smešno; šaljivo, šegavo | prijetno, prijazno, prisrčno, ljubeznivo; čudno, nenavadno, zanimivo; z užitkom

presmešno

prislov      presmešno

smešen

pridevnik, splošni      smešen, smešni, smešnega

*harnacher

sl okomatati, dati opravo na konja

à

aškrc

Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...