kônec

-nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi: pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila: poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|;

konica

ost, špica, vrh, bodica; kos gnjati, trikoten kos slanine, trikoten kos gnjati, kos slanine, vogalni kos slanine, vogalni kos gnjati; kapica; koničast vrh; rog; štrlina | teme; obroček, objemka, meh.; konec; koničast stolp

kosa

(samostalnik)
en scythe
de Sense

kôsa

en scythe

kọ̑səc

de kleine Amsel

kǫ́sək

kosár

izdelovalec kos

kosár

-ja m s -em člov. (á) |izdelovalec kos|; kosárjev -a -o (á)

kǫ́sčək

kósec

manjšalnica od kos1