Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
fukanje - jebačina
Slovenščina ne premore primerne uporabne besede za pomembno človeško dejavnost. SSKJ označuje besedo "fuk" kot vulgarno. Katera pa je primerna beseda? Najdimo jo in uveljavimo! Za začetek najdimo besede, ki so v rabi, pogovorno ali knjižno.
*koitirati, koitus, koitiranje; medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati)
*fukati, fukanje; besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa punudili v rabo nobene druge besede;
*jebačina; (prenešeno iz srbščine; izraz se je v slovenščini uveljavil v sproščenem pogovornem jeziku za označenje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa(po Francetu Bezlaju, avtorju Etimološkega slovarja slovenskega jezika, sta oba korena fuk- in jeb- slovenska dediščina praslovanščine, torej nista prevzeta!); oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno, ...) doživetje seksa; uporabljajo moški in ženske, ženske manj slikovito, vendar dobro povdarjeno); Prim...
gajžla
1.) Na leseni palici privezana tanka vrv, ki je služila kot pripomoček pri vodenju krav ali volov. Z njo so "vzpodbujali" živino k hitrejši hoji ali poslušnosti.
2.) gajžla = pogovorno ime za bič; uporabljali so ga vozniki/furmani s konjskimi vpregami za spodbujanje konjev; furmanska gajžla je bila umetelno izdelana in tudi okrašena s cofom; za spodbujanje konjev so furmani pokali z gajžlo (na konec usnjene vrvice so privezali čevljarsko dreto in ob značilnem vihtenju je počilo (konec vrvice je prebil zvočni zid, zato se je slišal pok)
3.) s furmansko gajžlo so v vaseh tepli tudi otroke; na goli koži se je poznala rdeča lisa, če je bila koža prebita, se je rana ponavadi ognojila.
gioco, giuoco
1.sl igra, igranje
2. igrača
3. igra
5. igra
6. vloga, vložek, stava
7. karte
8. serija, garnitura, komplet
9. igra, dogajanje, zadeva
10. šala, potegavščina
11. hod, gib; toleranca
12. igra, delovanje
gláva
1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila
2. ta del pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja
3. najpomembnejši, vodilni človek v kaki organizaciji, skupini, gibanju
4. glavi podoben del česa
5. naslovni del knjige, revije, časopisa ali sestavka