Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
πρᾱ́σσω
, at. πράττω, ion. πρήσσω [Et. iz πρᾱ -κο- prodreti, sor. πέρα, πέραν. – Obl. fut. πράξω, pf. trans. πέπραχα, intr. πέπραγα, pass. pf. πέπραγμαι, fut. med. πράξομαι tudi s pas. pom., aor. pass. ἐπράχθην]. A act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. ὁδόν), ὁδοῖο prepotujem kos pota. 2. a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, οὔ τι πρήσσει nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, τινί τι delam za koga, priskrbim komu kaj, τούτων πραττομένων med tem, τούτων πραχθέντων takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, τὰ ἐμαυτοῦ ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; εὖ τὰ γεωργικὰ (ἰατρικὰ) πράττω sem dober kmetovalec (zdravnik); b) τὰ κοινά oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, τὰ τῆς πόλεως (πολιτικά) sem državnik, ἱκανὸς πράττειν spreten državnik, odvetnik, branitelj; οἱ πράττειν δυνάμενοι pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogov...
πρό
[Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Ἰλιόθι πρό spredaj pred Ilijem, οὐρανόθι πρό spredaj na nebu, pod nebom, πρὸ φόωσδε vun na svetlo. 2. čas.: (po)prej, ἠῶθι πρό prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, πρὸ τῆς Κιλικίας pred Kilikijo, na mejah Kilikije, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι prebodim kos pota, πρὸ χειρῶν pred seboj v rokah, πρὸ ἄνακτος v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, πρὸ τοῦ pred tem, poprej, πρὸ καιροῦ pred časom, prerano, prehitro, πρὸ πολλοῦ pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, πρὸ τοῦ δέοντος preden je treba, οἱ πρὸ ἐμοῦ moji predniki, πρὸ μιᾶς ἡμέρας dan poprej. 2. pren. a) = ὑπέρ za, v korist, v obrambo, πρὸ τοξευμάτων v obrambo proti puščicam, μάχομαι πρὸ παίδων za otroke, πρὸ Τρώων v obrambo Trojancev, πρὸ τῆς Ἑλλάδος ἀποθνῄσκω za Grecijo, slično ἀγρυπνέω, βουλεύομαι, πράττω πρό τινος za koga; b) = ἀντί namesto, v imenu koga ἐρῶ, φωνέω πρὸ τῶνδε; c) za označenje prvenstv...
προ-ετοιμάζω
1. act. poprej pripravljam. 2. med. pripravljam si kaj v svojo korist, prej pri-, uredim svoje priprave.
προ-νοέω
[augm. προεν-, προὐν-; aor. προνόησα, pass. προενοήθην] 1. act. a) poprej opazim, vidim, slutim τί; b) poprej izmišljam, raz-, premišljam τί, ὅ τι; c) skrbim za kaj, mislim na τί, τινός, τὸ παραγγελλόμενον da se zapoved izvrši. 2. med. a) skrbim v svojo korist za koga (kaj) τινός, mislim na, sklepam, trudim se εὖ φέρειν, v skrbeh sem, σῆς φρενός zaradi tvoje namere; b) sem oprezen, varujem se.
πρός
, ep. προτί, ep. poet. ποτί [Et. iz idevr. proti = nasproti; nastalo iz προτj; n. pr. πρόσωπον iz προτjωπον; sor. slov. proti, protiven; gršk. προτί] A adv. zraven, povrhu, vrhu tega, razen tega, πρὸς δέ povrhu pa. B praep. I. z gen. 1. o prostoru: a) od, od (strani) … sèm: ὁ πρὸς Σάρδεων ἤλεκτρος (ki prihaja) iz S. = sardski, πρὸς Πλαταιέων od Platej sem; b) v bližini česa, ob, na, pri, εἰσὶ πρὸς θαλάσσης leže pri (ob) morju, νῆσοι πρὸς Ἤλιδος otoki poleg Elide, pri Elidi, πρὸς τοῦ ποταμοῦ na strani, kjer je reka; c) πρὸς μεσημβρίας z juga, južno, proti jugu, πρὸς ἄρκτου s severa, proti severu, οἰκεῖν πρὸς νότου; d) pri osebah: πρός τινος εἶναι, γίγνεσθαι stati na strani koga, stopiti na stran koga, biti njegov pristaš, πρὸς Διός εἰσι ξεῖνοι so pod Zevsovim varstvom, πρὸς Διός εἰρύαται θέμιστας varujejo po Zevsu, dobivši od njega nalog in oblast. 2. pren. od, od … sèm, a) izraža izvir, početek: od, po: πρὸς πατρός po očetu, οἱ πρὸς γένους, αἵματος rojaki, sorodniki; b) pri pass. in gl...
προτερέω
(πρότερος) 1. sem spredaj (naprej) na potu ὁδοῦ. 2. poprej pridem, preidem. 3. imam prednost pred kom, imam korist, dobivam kaj prej.
προὔργου
(skrč. iz πρὸ ἔργου) važen, koristen, pospešljiv, priležen, priličen, προὔργου τι ποιῶ napredujem v čem; comp. προὐργιαίτερος 3 koristnejši, važnejši, τὰ ἐμαυτοῦ προὐργιαίτερον ποιοῦμαι bolj gledam na svojo korist.
ῥᾳστώνη
, ion. ῥῃστώνη, ἡ (ῥᾷστος) lahkota 1. ročnost, pripravnost, spretnost. 2. naklonjenost, postrežljivost, uslužnost, ἐκ ῥᾳστώνης iz prijaznosti, τινός do koga. 3. olajšava, ῥᾳστώνην τινὸς παρασκευάζομαι olajšam si kaj; oddih, odpočitek, ozdravitev, okrepitev, korist, πολλὴ ῥᾳστώνη γίγνεται zelo koristno je. 4. a) udobnost, ugodnost, mir; b) nemarnost, popustljivost, lenoba.
σός
, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.
Dostopnost