Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
κακοδαιμονία
, ἡ 1. obsedenost, besnost, blaznost, zaslepljenost. 2. nesreča, beda.
κακοπάθεια
, ἡ (κακο-παθής) 1. trpljenje, napor NT. 2. nezgoda, nesreča, poškodba.
κακός
slab, nesposoben; nezmožen, neuporaben; plah, bojazljiv, strahopeten; grd; siromašen; podel, nizek, ubog, neplemenit; slab, zanikrn, zloben, hudoben, izprijen, ničvreden; slab, nesrečen, poguben, hud; strupen; nesrečo oznanjajoč; nevaren;
κακός
3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, ...
κακότης
, ητος, ἡ (κακός) 1. malopridnost, hudobija, zlobnost; nesposobnost, lahkomiselnost, strahopetnost. 2. zlo, nesreča, stiska, beda, nadloga, vojska.
κατα-λαμβάνω
zgrabim, primem; zasedem, osvojim; utaborim se; dobim, prevzamem (vrhovno poveljstvo v svoje roke); dosežem, zadenem, dohitim, ujamem; zalotim, zasačim, najdem; zgrabi me kaj, (po)loti se me kaj, zadene me kaj, prizadene me kaj; pripetim se, zgodim se, nastanem; zgrabim, umevam, doumem, doumevam, razumem; spoznam; krepko držim, zadržujem, oviram; osvojim si kaj, ukvarjam se prej s čim, bavim se prej s čim, prej pripovedujem; vem, vidim, spoznam
κατα-λαμβάνω
[fut. καταλήψομαι, aor. κατέλαβον, pf. κατείληφα, pass. pf. κατείλημμαι, aor. κατελήφθην, ion. fut. καταλάμψομαι, pf. καταλελάβηκα, pass. pf. καταλέλαμμαι, aor. κατελάμφθην] I. act. 1. zgrabim νῶτα, primem, zasedem ἀκρόπολιν, πάντα φυλακαῖς, osvojim, utaborim se στρατόπεδον, dobim, prevzamem (vrhovno poveljništvo v svoje roke) τὰ πράγματα. 2. a) dosežem, zadenem, doidem, ujamem; b) zalotim, zasačim, najdem τινὰ λελυμένον, περιπατοῦντα, ἐπ' αὐτοφώρῳ; μάχην pridem o pravem času k bitki; c) o dogodkih, sreči, nesreči in drugih nezgodah: zgrabi, zadene me kaj, σκοτία με tema me objame, συμφορά, νοῦσος, κίνδυνος, πάθος με καταλαμβάνει zadene, zaloti me nesreča, bolezen, nevarnost, trpljenje, κατειλημμένος εἰμὶ ἐν ἀνάγκαις zabredel sem v stiske in nadloge; pos. intr. pripetim se, dogodim se, nastanem, κατὰ τὴν καταλαβοῦσαν συμφορήν zaradi nesreče, ki jih je zadela, τὰ καταλαβόντα dogodki, nastala nesreča, πόλεμος καταλαμβάνει vojska nastane; pogosto impers. καταλαμβάνει με = συμβαίνει μοί, κ...
Dostopnost