Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
πολεμικός
3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.
πυκτικός
3 ki spada k rokoborbi, spreten v rokoborbi; subst. ὁ spreten rokoborec; ἡ πυκτική(sc. τέχνη) umetnost rokoborca, rokoborba, boj s pestmi.
στρατηγία
, ἡ (στρατ-ηγός) 1. vrhovno poveljstvo, poveljništvo, poveljniška čast in služba; a) v Atenah: služba strategova; b) v Rimu: pretura. 2. vodstvo vojske; spretnost, vojna umetnost, taktika.
σφενδονητική
, ἡ (sc. τέχνη) umetnost streljati s pračo, spretnost v streljanju s pračo.
τακτικός
3 (τάττω) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, οἱ τακτικοὶ ἀριθμοί pregledovanje vojskinih oddelkov. 2. v razvrščevanju vojske spreten ali izveden; subst. taktik, ἡ τακτική(sc. τέχνη) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red).
τειχομαχία
, ἡ, ion. -ίη 1. boj okrog zidovja (za zidovje), naskakovanje gradu, obleganje. 2. umetnost obleganja.
τεκτονικός
3 (τέκτων) ki se tiče stavbarstva; spreten (izveden) v stavbarstvu; subst. ὁ stavbenik, stavbar, graditelj, tesar; ἡ τεκτονική (tudi pl.) stavbna umetnost, stavbarstvo.
τέχνη
, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
Dostopnost