Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dekstrán
glukozidni polimer, pogost izvencelični izloček pri številnih mikroorganizmih. Za polimer so značilni tipi vezi med osnovno in stranskimi verigami. Z anaerobnim gojenjem bakterije Leuconostoc mesenteroides ta polimer pridobivajo za trženje
dél
1. kar nastane z delitvijo celote
2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo
3. kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa
4. delež
délati
1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin
2. opravljati delo na kakem področju celotnega proizvajalnega procesa kot vir zaslužka
3. z delom omogočati nastajanje česa
4. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh
5. biti dejavno udeležen pri nastajanju česa
6. biti v delovnem stanju
7. kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih
délati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑) 1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati: ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ⚫ na tem za to: delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ⚫ delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju: sestavljati slovar: delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|; 2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešn...
delati se francoza
sprenevedati se, narediti se neumnega, oditi brez pozdrava
Sprenevedati se. Po francosko oditi: oditi na hitro, brez slovesa, kot so po Napoleonovem padcu francoski vojaki brez slovesa zapuščali slovenske kraje.
Zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v Dresdnu (Nemčija).
Sloviti virtuoz Louis Marchand, organist in čembalist na dvoru kralja Louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah. Takrat manj znani Johann Sebastian Bach ga je izzval na glasbeni dvoboj.
Marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval Bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
P.S. Francozi pa rečejo, da se je nekdo naredil Angleža.
Dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
Dostopnost