reaktíven

1. ki lahko povzroči kemijsko ali imunsko reakcijo
2. ki je v stanju reakcije na kaj

rêbro

vsaka od dvanajst parnih kosti, ki potekajo od hrbtenice proti prsnici

recéptor

1. beljakovinska molekula na plazmalemi ali v notranjosti celice, na katero se specifično vežejo telesu lastne (npr. nevrotransmitorji, hormoni, citokini, rastni dejavniki) ali v telo vnesene (strupi, toksini, zdravila) učinkovine in druge molekule; vezavi na membranski receptor na plazmalemi lahko sledi prenos signala v celico, zavora prenosa signala v celico ali receptorska endocitoza, vezavi na znotrajcelični receptor lahko sledijo negenomski ali genomski učinki
2. konec senzibilnega živca, ki reagira na specifične fizikalne in kemične dražljaje iz okolja ali organizma (lahko je prosti živčni končič ali pa specifična tvorba, ki ima ime po mikroskopskem izgledu, kot npr. telesce, ploščica, betič, vreteno, brbončica, čepek, palička ipd.)

regionálen

nanašajoč se na regijo (1, 3)

Reifensteinov

Reiterjev

réktum

del debelega črevesa med sigmoidnim kolonom in analnim kanalom, ki zadržuje črevo pred defekacijo

REM

Rendu, Henri Jules Louis Marie

francoski zdravnik

respiratóren

nanašajoč se na dihanje ali dihala