Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zunánji
1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje
2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča
3. ki je na prostem, zunaj stavbe
4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja
5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije
6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna
7. ki ne zajema človekove duševnosti
8. nanašajoč se na zunanjost
žé
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje
2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane
4. izraža zadostnost navedenega neglede na drugo mogoče
5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine
6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve
7. izraža sprijaznjenje s čim
8. izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu
9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku
10. za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek
11. poudarja zanikanje
12. za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti
13. za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep
14. za izražanje ali poudarjanje poljubnosti
15. poudarja ugibanje, ponovno vprašanje
16. za izražanje pridržka
17. izraža zadržano pritrjevanje
žív
1. sposoben rasti, razmnoževati se
2. ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi
3. ki je iz živih bitij, zlasti ljudi
4. ki še deluje
5. ki vpliva, vzbuja zanimanje
6. ki obstaja (v resničnosti)
7. ki ima izrazite poteze, značilnosti, podobne kot v resničnosti
8. za katerega je značilna življenjska sila, veselje, volja do udejstvovanja
9. živahen
10. ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi
11. intenziven, močen
12. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
13. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
žív
-a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~ žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|; žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|; žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|; do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|; na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|; v žívo prisl. zv. (ȋ) 1. nač., nač. prisl. zv., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|; 2. mer., mer. prisl. zv., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|; žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
žívec
snop aksonov, ki potekajo iz osrednjega živčevja v razne dele telesa in organe
žléza
1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma
2. sluz
žléza
za sekrecijo specializirani organi, ki se lahko razvrstijo glede na položaj proti krovnemu epiteliju, glede na obliko, glede na število skladov, glede na udeležbo citoplazme v sekreciji, glede na smer izločanja sekreta
αὐτός
, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja last...
δέχομαι
d. m., ion. in poet. δέκομαι [Et. kor. dek', hrv. desiti, treffen. – Obl. fut. δέξομαι, aor. ἐδεξάμην, pf. δέδεγμαι, aor. pass. ἐδέχθην, adi. verb. δεκτέον; ep. praes. 3 pl. δέχαται, fut. 3 δεδέξομαι, aor. med. ἐδέγμην, 3 sg. ἔδεκτο, δέκτο, imper. δέξο, inf. δέχθαι, pt. δέγμενος]. I. trans. 1. jemljem, sprejemam kaj od koga παρά, ἔκ τινος, τί τινος (ali kaj za koga), χρυσὸν ἀνδρὸς ἐδέξατο vzela je zlato za svojega moža (= prodala ga je), odvzamem komu kaj τινί τι. 2. gostoljubno ali prijazno sprejmem, pogostim koga τινά, δέχομαι ἐπὶ ξένια sprejmem kot gosta, dovolim, da vstopi, ἐν μεγάροις, δόμοις, δωρήμασιν, χώρᾳ, πόλει, εἰς τὴν πόλιν. 3. slišim, čujem, zaznam, razumem φωνήν, ἠχήν, φήμην, μύθων ὀμφάν, λόγον. 4. a) odobravam kaj, zadovoljen sem s čim, priznam λόγους, sprejemam (z zadovoljstvom) οἰωνόν, vzamem na znanje, smatram za kaj μηδὲ συμφορὰν δέχου τὸν ἄνδρα, στρατηγόν τινα; z μᾶλλον imam rajši, više cenim, stavim kaj nad kaj; b) dopustim kaj, vzamem nase, potrpežljivo prenašam, ...