Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dušíčnat
-a -o (ȋ) Ta snov je ~a dušíčnati -a -o (ȋ) ~a umetna gnojila; ~e bakterije dušikove bakterije:
Dúško
-a, ⚪ -ta m, oseb. i. (ȗ) Dúška -e ž, oseb. i. (ȗ) Dúškov -a -o, ⚪ -tov -a -o (ȗ)
dvá
1. izraža število dve [2]
2. izraža približnost
3. izraža nedoločeno manjšo količino
Dvakrat sm jo odrezu pa j' še zmer prekratka!
humorni odziv na neizogibno življenjsko dejstvo...
Ta izraz pogosto uporabljajo mojstri pri svojem delu npr. mizarji, tesarji in pomeni, da so bili pramalo natančni in bodo morali ponovno rezati.
dvódélen
-lna -o (ọ̑ẹ̑) Ta omara je ~a dvódélni -a -o (ọ̑ẹ̑) jezikosl.: ~ veznik; ~o priredje dvódélnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
dvogóvor
1. pogovor, navadno med dvema osebama
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum
Dvojne diagnoze
Izraz s področja psihiatrije, s katerim označujejo sopojavnost duševne motnje ali bolezni in zasvojenosti. Problem dvojnih diagnoz je nastal v zadnjih desetletjih, ko se je zaradi epidemije drog, pa tudi amebičnega širjenja pojma zasvojenosti, razvil nov sektor, namenjen prav težavam, ki jih imajo ljudje z zasvojenostjo. Prej, ko so bili in eni in drugi zaprti v psihiatričnih bolnišnicah, je bilo to, ali ima nekdo eno ali drugo ali pa obe diagnozi, zanemarljivo dejstvo – v vsakem primeru je bil zaprt, če ne v bolnišnici, pa v zaporu. Z razvojem novih služb za zasvojene na eni strani, na drugi pa skupnostnih služb za tiste z nalepkami duševnih stisk, pa dvojna diagnoza pomeni diskvalifikacijo za sodelovanje v enem ali drugem sistemu provizoričnih identitet. V socialnem delu se je uveljavil kot žargonski izraz na področju duševnega zdravja in zasvojenosti, ki ga strokovni delavci uporabljajo v primeru, ko uporabnik v procesu obravnave pridobi diagnozo duševnega bolnika in je hkrati zasvo...
Dostopnost