mogóčnež

-a m z -em člov. (ọ̑) poud. |človek z veliko oblasti, moči|; : politični ~; ~i krajevne oblasti mogóčnežev -a -o (ọ̑)

mogóčnik

-a m, člov. (ọ̑) poud. |človek z veliko oblasti, moči|; : ukloniti se ~u; občinski ~i mogóčnica -e ž, člov. (ọ̑) poud. mogóčničin -a -o (ọ̑) poud.

moj

de mein, meine, mein; Meiner, Meine, Meines; Meine; /; Meinige; Meinigen

mojar

sl zmočiti, namočiti, močiti, ovlažiti, namakati, (piškot) pomočiti; zapiti, proslaviti; močiti posteljo

morem

mot

sl beseda; izrek; rešitev (uganke); ponudba, cena

motnja

de Störung; Fehler; Ausfallerscheinung; Fehlleistung; -störung

moyen

sl (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; sredstva; premoženje; sposobnosti, nadarjenost; dokazi

možen

(pridevnik)

múltikultúrnost

Lastnost družb in organizacij, pri katerih lahko ob dominantni, običajno ...
en multiculturalism