Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
znák
Osnovni element simbolne reprezentacije sveta, ki tvori ...
en sign, indication, manifestation
zvoníti
1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona
2. dajati zveneče, brneče glasove kot signal
3. z zvonjenjem naznanjati
4. dajati zvonjenju podoben glas
5. govoriti, pripovedovati
žàl
1. izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega
2. izraža žalost, sočutje s kom zaradi njegovih težav, neprijetnosti
3. izraža prizadetost, nezadovoljstvo ob povedanem
к сожалению, жаль, жалкоživljenjska pot
(samostalnik)
en course of life,
path of life
de Lebensweg,
Werdegang
žtemanje
mečkanje in poljubljanje stran od pogledov
Izgovori [žə' têmanje].
"Kje sta pa Henrik in Katarina? A se že spet za vogalom žtêmata?"
V sedemdesetih letih po francoski pesmi Je t'aime - moi non plus.
Najprej žtêmanje, potem (štêmanje)
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
Dostopnost