pozdravi

Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...

rusȋn

say*

1.sl reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati; domnevati, vzeti (da...)
2. govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

tále

I. en this
II. this one

te

1.sl ter, in
2. da
3. pa
4. ki
5. pa še

ví

1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarja
2. izraža osebo, ki jo govoreči ogovarja v množini, jo vika
3. izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost
4. izraža osebno prizadetost
5. izraža nedoločeno osebo, človeka nasploh

vi

>>> glej geslo >>>

vzklíkniti

glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost

vzklíkniti

sruskliknuti, uzviknuti

yo!

hej!