Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
íti
grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd. ; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́) 1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita: Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati: omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral: knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi: Mleko gre čez prekipeva: Novica je šla od vasi do vasi se je širila: Že tri dni gre sneg sneži: Po nekaterih krajih je šla toča je padala: Kdaj gre vlak odpelje: knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v ran...
iti po riti k maši
hitro in na smešen način nekam priti; želeti na hitro nekaj narediti, a se je vse pokvarilo
iti v Bevke
(1) Na Vrhniki in povsod v okolici pravimo, če nekdo omenja središče sveta, da "je šel v Bevke".
(2)Fraza se velikokrat uporablja, če hočemo reči, da je oseba šla nekam, pa vsi vedo kam (glej center sveta) Razlog je predvsem v tem, da Bevke ležijo "v središču sveta".
A: Kam je šel Jure??
//B: Ma u Bevke!//
iti v Mižale
zaspati
Ko pojemo najboljšo večerjo, si pogledamo najbolj smešno risanko na TV in poslušamo najlepšo pravljico po radiu, potem je nemogoče iti enostavno in naravnost spat. Zato se takrat odpravimo nekam daleč v najbolj zanimivi kraj Mižale, za kar moramo samo zamižati in že smo tam. Nekateri drugi gredo potem rajši na potovanje v Pančevo, kjer bodo najslajše spančkali. Tretji pa pred tem skočijo še v Hotemaže, ki so celo nekoliko podobne pižami.
Primorci (beri Postojna in podobno govereči) smo besedno zvezo malenkost spremenili, da bi ne bila tako slovenska. Pri nas je torej "iti u Mižule"
podobno:
(b)iti/pasti v horizontalo
Čuri Muri v Afriko (po istoimenski slikanici)
zalegniti
iztêči
-têčem tudi stêči stêčem P iztêci iztecíte tudi stêci stecíte
1. kaj priti (komu/čemu) iz/z/s/od—do koga/česa / h komu/k čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj /na/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od—do kod/kod/kam kaj izliti se (komu/čemu)
jásen
1. ki je brez oblakov, megle
2. ki se dobro vidi ali sliši
3. vsebinsko opredeljen, izdelan
4. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov
5. ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje
6. priseben, razumen
7. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; čist
8. spoštovan, cenjen, plemenit
9. bled, shujšan
kàkor
1. za izražanje primerjave glede enakosti
2. za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti
3. za izražanje podobnosti
4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti
5. za izražanje omejenosti na določeno, navedeno
6. za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano
7. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot
1. za izražanje pomenov kakor pod I., 1—6
2. za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku
3. za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
4. za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči
5. za naštevanje zgledov za prej povedano
6. za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine
Dostopnost