govorèč

govoríti

1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
2. izražati misli z govorjenjem
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
5. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem
6. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem
7. biti s kom v normalnih odnosih
8. biti zunanji izraz, znamenje česa

govoríti

es hablar; decir

govoríti

fr parler, discourir, dire, faire; un discours

govoriti

de sprechen, reden
1. sprechen; eine Sprache sprechen
2. -sprechen, -reden
3. reden, -reden
4.
5. sächseln, berlinern
6. (jemandem etwas) sagen; einreden auf (jemanden); (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen
7. zu sprechen kommen auf

govoríti

1. en to speak* to talk, to speak*
2. to speak*

Graz (Gradec)

>>> glej geslo >>>

Hálle

-ja [hale] m s -em zem. i. (ȃ) |nemško mesto|; : v ~u hálski -a -o (ȃ) Hállčan -a m, preb. i. (ȃ) Hállčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Hámburg

-a m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|; : v ~u hámburški -a -o (ȃ) Hámburžan -a m, preb. i. (ȃ) Hámburžanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Hamburg

>>> glej geslo >>>