samotȋja

samǫ̑tstvọ

tajínstven

skrivnosten, nedoumljiv

tláčiti

1. povzročati, da kaj zaradi pritiska
2. s silo dajati, spravljati kaj v kaj, navadno brez reda
3. povzročati, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru
4. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju
5. preprečevati razvoj, pojavljanje česa
6. izraža, da je kdo deležen stanja, kot ga določa samostalnik

vsèobsegajóč

ki obsega, zajema vse

zapuščênost

1. stanje zapuščenega
2. praznost, nenaseljenost
3. osamljenost, samota

zapuščenost

(samostalnik) osamljenost, osamitev, osama, samotnost; samota

zdelováti

1. izčrpavati, slabiti
2. tepsti, pretepsti
3. biti uspešen pri šolanju, študiju
4. živeti, shajati

zlásti

1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari
2. izraža visoko stopnjo, intenzivnost

ἐρημία

, ἡ (ἔρημος) 1. samota, samotna pokrajina, puščava NT, pustinja. 2. osamelost, zapuščenost, ἐρημίαν ἄγω, ἔχω samotarim, živim v samoti, zapuščen sem. 3. pomanjkanje, odsotnost τινός.