púntar

-ja m s -em člov. (ú; ȗ) poud. biti največji ~ v razredu |upornik|; zgod. kmečki upornik: púntarka -e ž, člov. (ú; ȗ) poud. púntarjev -a -o (ú; ȗ)

puntar

(samostalnik) upornik

rebél

-a m, člov. (ẹ̑) neobč. upornik: rebélka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. upornica:

revolucionar

| upornik

svojeglavec

trmoglavec | neposlušnež, upornik

trmoglavec

svojeglavec; trma | neposlušnež, upornik

upor

vstaja, revolt; rezistenca, nasprotovanje, upiranje; prevrat, punt; rezistivnost, upornost; upornik | odpor; izgredi, nemiri; izgred

upórnež

uppretad

sl razdražen

zarjaveli talenti

ostareli uporniki z jahto, vikendom, vilo in trilitrsko makino;
moški srednjih let, ki za trobljenjem velikih preporodnih idej iz svoje mladosti, skrivajo isto kratkovidno sebičnost, ki so se ji v mladosti upirali;
"Zoran se je zavzel za zarjavele talente na SAZAS-u."