Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kerlc
1) Močan, krepak moški.
2) Čeden, postaven moški.
Ta je pa pravi kerlc.
kern
Kern - brezpomenka, lahko privzema pomen vseh ostalih besed.
npr. Daj mi ta kern. To je en kern.
(V tem primeru lahko kern pomeni katerokoli stvar).
Lahko prevzema tudi glagolske, pridevniške in ostale oblike.
npr. Zakerni mi eno pivo.
(v strojništvu ima pomen: Zakernana matica)
ketamín
sredstvo za disociativno anestezijo, s primarnim mehanizmom kot nekompetitivni antagonist na glutamatnih receptorjih NMDA, ki se veže v samem ionskem kanalčku (povzroča močno analgezijo in amnezijo ter bolnika oddvoji od okolice, pri čemer ta ne izgubi zavesti
ki
ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem 1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem: vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi: ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; ⚪ srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je: Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je: 2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh: ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji: cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma:
Kibernetika drugega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki na prehodu iz 60-tih v 70-ta leta 20. stoletja v svojem opisovanju vedenja opazovanih sistemov vključi opazovalca v sistem njegovega opazovanja in postane znanost o udeleženem opazovalcu, se torej odreče predpostavki položaja objektivnega (nevtralnega, neudeleženega, nepristranskega) opazovalca. Z vzpostavitvijo epistemološkega premika od objektivizma h konstruktivizmu se iz kibernetike prvega reda oziroma kibernetike opazovanih sistemov razvije v kibernetiko drugega reda (kibernetiko kibernetike, novo kibernetiko) oziroma kibernetiko opazujočih sistemov z rekurzivno krožnostjo in samorefleksijo kot osrednjima pojmoma. Proučuje tako imenovane avtopoietske oziroma žive, krožno samoorganizirane sisteme (ustroje) in procese.
Dostopnost