Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
knjížen
1. nanašajoč se na knjigo
2. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti
3. ki se rabi za knjiženje
knjížen
-žna -o (ȋ) jezikosl. Ta izraz je ~ knjížni -a -o (ȋ) ~ ovitek; jezikosl. ~ jezik knjížnost -i ž, pojm. (ȋ)
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
kógar kóli
-- ~ -- ~ tudi kógarkóli -- -- ozir. poljubn. svoj. zaim. zv. ed. moške osebe (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je ta avto, odstraniti ga je treba
kohones
a) nesmisel, nakladanje, utrujanje; jajca v smislu vrednostne ocene nekega dogajanja; pasja jajca
b) močno, veliko, pomembno; bikova jajca; ta pa ima kohones (jajca) - si veliko upa,
Kohonec - moški jajčar. Enako kot srbsko "mudonja"; lahko v pozitivnem ali v negativnem smislu - odvisno od sobesedila. Lahko človek z jajci ali človek, ki (govori, dela ali se ...) jajca.
Dostopnost