Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čím
in čim mer. prisl. (ȋ) s primernikom delati ~ hitreje; skrbeti za ~ večji pridelek; ~ bolj približati; ~ dalj oditi; ~ manj govoriti; ~ prej popraviti; ~ več doseči
čivkati
ščebetati, cvrčati; piskati | žvrgoleti, žgoleti, gostoleti; čebljati; govoriti z rezkim glasom, govoriti z visokim glasom; cviliti; pisniti
člôvek
1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti
2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola
3. kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti
4. (zakonski) mož
5. izraža nedoločeno, katerokoli osebo
člôvek
1. edina živeča vrsta iz rodu Homo, primat pokončne drže, ki lahko oponira palec, je sposoben izdelovati in uporabljati orodje, govoriti, z visoko razvitimi možgani in sposobnostjo za abstraktno mišljenje
2. → oseba
človéški
1. nanašajoč se na človek 1—2
2. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti
3. ki ima za človeka značilne lastnosti
4. ki ustreza osnovnim zahtevam, potrebam človeka
človéški
-a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i