συν-ήθης

2 (ἦθος) 1. kdor je navajen koga, znan komu, zaupen, prijeten, ljub komu; subst. ὁ prijatelj, (dober) znanec, zaupnik. 2. na-, privajen, običajen, navaden; τὸ σύνηθες kar je običajno, česar je kdo navajen, navada (= συνήθεια), enakost šeg.

φίλιος

3 in 2 1. ki se tiče prijatelja, prijateljski, prijazen, naklonjen, ljub, drag; ἡ φιλία (χώρα, γῆ) prijateljska dežela. 2. φίλιος (Ζεύς) varuh, zavetnik prijateljstva; φιλίως prijazno, kot prijatelja δέχομαι.

φίλος

3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.

andrǫ́ga

de das Rothauge, die Rohthfeder

bẹlorȋtəc

berȋvka

de der Pflücksalat

betȋčna

de die Stecknadel

boję́čən

de furchtsam

cȋngəljc

de das Schneeglöckchen

cȋngəljčək