Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nežnejši spol
Spol, po svoji nežnosti bolj izrazit od prvotnega, po svoji nežnosti neizrazitega, spola. Ki ga je Bog v Genezi ustvaril kot dopolnilo nežnosti manj izrazitemu spolu. Za razumevanje velja pojasniti, da je Bog tega, ki je na Zemlji nastopil prej, ustvaril v svoji nezmotljivi popolnosti, a mu je že v početku dal reproduktivni organ. Ostalo živad je ustvaril v parih. Le njega - osebo z manj izrazito nežnostjo spola - je ustvaril samega. Ko je Nezmotljivega opomnil na anomalijo, se je ta brž popravil in mu iz (adamovo rebro|rebra) ustvaril sopotnico nežnejšega spola. Tu se božja gnada za vekomaj konča. Iz tega sledi, da se izraz 'nežnejši spol' v slovenskem jeziku uporablja napak: namreč, ta je v svoji biti počelo propada človeštva, zato je ženska neprimeren simbol nežnosti.
Česar pa ne razumemo samo iz filozofije, ampak spoznavamo tudi izkustveno, iz lastne vsakodnevne prakse.
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
niánsa
1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek
2. vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek
3. zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek
4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek
5. vrsta, sorta
6. izraža zelo majhno stopnjo
nìč
izraža popolno zanikanje določene stopnje; izraža popolno zanikanje količine ali mere; izraža odločno zavrnitev; izraža zanikanje, ugotovitev; krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi; izraža osebno mnenje, stališče