Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mener
sl voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); voditi, peljati; voditi, biti v vodstvu, biti na čelu
meníti
in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so: ~im, da imate prav mislim: To ni lepo, ~i oče pravi: Menil ga je pridobiti nameraval, mislil: Ali ~iš, da tega ne vem misliš: To je velik uspeh, kaj ~iš misliš: neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim: meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) 1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se; kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|;
méra
1. enota za merjenje
2. priprava, predmet za merjenje
3. razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina
4. določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine
5. dopustna količina, stopnja česa
6. izraža omejitev, kot jo določa prilastek
7. dejanje, ukrep
8. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum
mériti
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje
2. imeti določeno dolžino, višino, površino
3. gledati, ogledovati
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem
5. hoditi, premikati se
merodájen
-jna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) Ta stvar ni ~a ≥ bistvena, odločilna: merodajen za kaj ~ ~ reševanje teh vprašanj ≥ pristojen, pooblaščen: merodájni -a -o (á) ~ urad ≥ pristojni urad: merodájni -ega m, člov. (á) obvestiti ~e ≥ pristojne: merodájnost -i ž, pojm. (á)
mésto
1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja
2. manjši del zemeljske površine
3. del česa glede na namen
4. del česa, zlasti glede na značilnost, stanje
5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor
6. najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba
7. položaj, funkcija
8. kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti
9. tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem