stranka

eo partio, grupo; kliento

tóžbənik

tožítelj

tožnik

tožítelj

tožȋtelj

de der Kläger

tožíti

1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega
2. zahtevati rešitev pravnega spora s kom na sodišču
3. z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino
4. govoriti, pripovedovati komu o svojih skrbeh, težavah, trpljenju

tožȋvəc

de der Kläger

zaseben

de privat; nichtöffentlich; Privat-

γρᾰ́φω

včrtam, vrežem, vdolbem; slikam, rišem; vrežem v vosek ali kamen; pišem; napišem; opišem koga; pisno javim; predlagam zakon; predlagam; imenujejo me za, veljam za; vstavim (vložim, podam) pisni predlog, predlagam; štejem, uvrščam, umeščam, prištevam; zapišem si kaj, dam si kaj napisati ali naslikati; naročam, velevam; vložim tožbo proti komu, zatožim koga, obtožim koga

δίκη

, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodn...