opravílen

opravílen

-lna -o (ȋ) opravílni -a -o (ȋ) pravn. ~a sposobnost opravílnost -i ž, pojm. (ȋ) pravn.

opravílen

posloven, uraden, sposoben kaj narediti

opravílni

uk ділови́й

opravljen

(pridevnik)

opredeliti

(glagol)

opredeljevati

(glagol)

oprijemljívost

1. lastnost snovi, da se oprijemlje
en adherence
de Haftfähigkeit
2. sposobnost snovi, da se oprime
en adhesiveness
de Klebrigkeit, Adhäsionsvermögen

orálnokaptatíven

nanašajoč se na elementarno težnjo in sposobnost polastiti se česa

orálnoretentíven

nanašajoč se na sposobnost svojo lastnino tudi zadržati