Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
stískati
1.it stringere, tenere stretto, comprimere, tirare
2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare
3. opprimere, gravare, schiacciare
4. stringere
5. lesinare, risparmiare
6. colpire, cogliere
7. svignarsela, battersela, tagliare la corda
1.; nascondersi, accucciarsi
2.; stringersi, pigiarsi, accalcarsi
3.; infilarsi, farsi largo (tra)
stísniti
1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila
2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik
3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka
4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg
5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina
6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko
7. dati, spraviti kam, kjer je malo prostora
8. s silo, z vztrajnostjo priti do česa
9. izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik
10. povzročiti kje topo bolečino
11. povzročiti, da kdo umre
12. oditi, zbežati
-stoma
zadnji del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na stomo (2) (npr. cekostoma, cistostoma, gastrostoma)
-stomija
zadnji del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na kirurško narejeno stomo ali anastomozo med votlima organoma (npr. gastrostomija, ileotransverzostomija, traheostomija)
stôpnja
1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost
2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa
3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon
4. značilnost, določena z velikostjo eksponenta
5. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova
6. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici
stôpnja
-e ž (ó) za dve ~i hujši potres od lanskega; prehod na višjo razvojno ~o; publ.: biti na ~i nastajanja nastajati: Pojav je v zadnji ~i posledica splošnih zakonitosti nazadnje:
strán
1. vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora
2. del neba glede na smer, določeno z navidezno potjo sonca
3. vsaka od obeh površin, ki omejuje telo, predmet v smeri, prečni na njegovo gibanje, usmerjenost
4. vsaka od obeh ploskev ploščatega, tankega predmeta
5. izraža položaj, lego česa glede na določeno smer, usmerjenost česa drugega
6. izraža smer lege izhodišča, ki določeni smeri česa ni enaka ali nasprotna
7. lastnost koga ali česa glede na izhodišče opazovanja, presojanja, kot ga določa prilastek
8. poudarja dvojnost ali različnost nasprotja
9. izraža sorodstveno razmerje glede na merilo, kot ga določa prilastek
10. oseba, skupina glede na osebo, skupino z nasprotnim, drugačnim ciljem
strán
-í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) 1. a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa: b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti: prihraniti: shraniti: poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|; 3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
stránka
1. organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa
2. oseba v odnosu do osebe, organizacije, organa, ki ji opravlja določene storitve
3. oseba, skupina, organizacija, ki je v pravnem razmerju do druge osebe, skupine, organizacije
4. stanovalec, stanovalci v enem stanovanju večstanovanjske hiše
5. skupina ljudi, ki so o kaki stvari enakega mnenja
Dostopnost