Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nerazumnost
nespametnost, nerazsodnost, neracionalnost; brezumnost, iracionalnost; nelogičnost | brezumje, norost; svojeglavost, trma
nespametnost
neumnost, nerazsodnost, neracionalnost, nerazumnost, nepremišljenost, norost, nepreudarnost; nesmiselnost; zgrešenost | butastost, omejenost, brezumje, lahkomiselnost; neprikladnost, neprimernost
neumnost
bedarija, traparija, oslarija, nesmisel, bebavost, omejenost, bedastoča, nespametnost, zabitost, nonsens, sranje, nerodnost, malenkost, norost, prismodarija, butastost, topost, kozlarija, vragolija, čenča, groba napaka, debilnost, brezumnost; abotnost; spodrsljaj, kiks; neumnosti, traparije | nesmiselnost, absurd, absurdnost, idiotizem, kretenizem, nepremišljenost, trdost, brezčutnost, štoravost; klovnovstvo, klovnstvo; lahkomiselnost, objestnost; neokusnost, prostaškost; norčavost, šegavost; smešnost
neuravnovešenost
nauravnoteženost | duševna bolezen, duševna motnja, težka duševna motnja; blaznost, norost; neprisebnost
nòr
nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|; poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; Ne bodi ~ |neumen, nespameten|; poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|; poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|; nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajda nôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|; noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|; knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|; števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|;
Ormož
Ime tega kraja v Severovzhodni Sloveniji se tradicionalno uporablja kot sinonim za norišnico, najbolj v Pomurju in vzhodnem delu Štajerske. V Ormožu je psihiatrična bolnišnica za duševne bolezni, alkoholike in druge odvisnike.
Primer rabe: Toti je za v Ormož.
//To je Ormož!//
Sopomenke: Godovič levo, Kalce levo, Gorenjske toplice, Polje, Vojnik, Hrastovec, Idrija, Pohorje
Polje
1. odprt prostor, namenjem poljedelstvu (njiva).
2. se beseda navezuje na krajevno ime Polje, nekdaj Devica Marija v Polju, vzhodno od Ljubljane, v bližini katerega je psihiatrična bolnišnica. "Polje" je privzelo pomen "Psihiatrična bolnišnica Ljubljana - Polje" (v resnici bolnišnica sploh ni krajevno poimenovana, njen naslov pa izda, da stoji v kraju Studenec), zato so izrazi kot "ta je iz P/polja", "peljali so ga v P/polje", "ta je za v P/polje", "to so taki iz P/polja" ... večkrat razumljeni v prenesenem pomenu in vzbujajo posmeh (sila neprijetno je, ko se predstaviš: "Sem iz Polja.", pa sogovorca skoraj pobere od smeha; še huje, če se to zgodi v polnem razredu pri pouku). Navedene povedi je namreč treba razumeti kot "ta je iz norišnice", "odpeljali so ga v norišnico", "ta je norec (zato bi moral iti v norišnico v Polje)", "to so duševni bolniki".
Na to aludira tudi domiselno besedno poigravanje s slovensko in angleško kratico NLP (neznani leteči predmet) oz. UFO (unindentified flying...
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...
Dostopnost