novíc

-a m z -em člov. (ȋ) neobč. ~ pri jezuitih novinec: novíca -e ž, člov. (í; ȋ) neobč. novinka: novíčev -a -o (ȋ) neobč. novíčin -a -o (ȋ) neobč.

novic

novinec, redovniška pripravnica, redovniški pripravnik; neofit

novi član

nova članica, novinec, novinka, nova privrženka, novi privrženec, nova moč | nova, novi, novodošla, novodošli, novi prišlek

novínček

it giovane novizio

novínka

novi privrženec

nova moč, novinec, novi član, novinka, nova članica, nova privrženka

prekrščenec

prekrščenka | novinec, novinka, neofit

prekrščenka

prekrščenec | novinec, novinka, neofit

redovniška pripravnica

novic, redovniški pripravnik, novinka, novinec, novica

redovniški pripravnik

novic, novica, redovniška pripravnica, novinka, novinec